Predhodni prispevek je pod Lanzarote – Pozimi na Lanzarote in Fuerteventura – 1. del
S trajektom do Fuerteventure
V torek, 19. februarja 2019, smo se odpeljali do pristanišča v Playa Blanca in se z obema avtomobiloma vkrcali na trajekt.
Plovba je trajala pol ure in že smo bili na drugem otoku. Pristali smo v trajektni luki mesta Corralejo. Najprej smo se odpeljali do manjšega kraja Lajares, v katerem smo bivali naslednje štiri dni.
Tokrat smo imeli rezervirano hišo za celotno našo skupino. Prispeli smo do hiše, ki bi naj bila rezervirana in se spraševali, ali smo prišli prav. Nikjer ni bilo nikogar, ki bi nas sprejel. Hiša je bila odklenjena, zato smo si jo ogledali. Vedeli smo, da bo imel vsak par svojo sobo, da pa je tako prostorna in urejena, pa si nisem znala predstavljati. Čez nekaj časa je prišla oskrbnica hiše in ugotovili smo, da se nismo zmotili.
Hiša je imela velikansko dnevno sobo, prostorno jedilnico in čudovito skupno teraso.
Vsaka soba je imela svojo kopalnico in svojo zasebno teraso.
Arhitekturno je bila hiša podobna tradicionalnim hišam, ki smo jih videli na otoku Lanzarote. Ni mi bilo žal, da ni zraven turističnega območja, saj smo imeli avtomobile in tako nam je bilo vse, kar smo potrebovali, dostopno.
Odpeljali smo se do trgovine in nakupili hrano za tisti dan. Običajno smo si pripravili zajtrke sami, ostale obroke smo imeli večinoma zunaj. Dvakrat smo jedli v tem kraju, enkrat na poti, ko smo se peljali na izlet po otoku, nekajkrat pa v Corraleju.
Los Lagos in El Cotillo
Prvo jutro na Fuerteventuri smo se odpeljali v smeri zahodne obale otoka, saj smo želeli priti do plaže, saj je otok najbolj znan po plažah. Vtipkali smo navigacijo za eno od plažo in prišli do področja blizu Los Lagos. Plaža, ki smo jo našli, je bila očitno namenjena le potapljačem, saj je bil dostop do plaže kar težaven.
Malo smo se vozili naokrog in prišli do mesta El Cotillo. V bližini mesta smo našli čudovito peščeno plažo in laguno.
Tam smo se v zavetrju nastavljali soncu, saj je malo pihalo; če pa si se zakopal v pesek, pa je bilo pošteno vroče.
Plaža je res idilična. Mestoma peščena, ponekod kamnita. Po njej sem se peš sprehodila do bližnjega mesta.
Dopolnjujejo jo čudovite hiše, ki so v njeni bližini.
Corralejo
Otok Fuertenevntura ima prav tako kot ostali Kanarski otoki, skozi celo leto veliko sončnih dni, obenem pa ima svoje posebnosti, med katere sodi, da je precej vetroven. Ni čudno, da pomeni Fuerteventura močan veter. Kljub temu smo lahko skoraj ves čas imeli oblečena poletna oblačila in kratke rokave.
Mesto Corralejo se je razvilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja iz nekdaj ribiškega mesta. V njem smo bili večkrat, saj nam je bilo mesto všeč.
Našli smo dobre in cenovno ugodne restavracije, v katerih je bila na meniju raznolika ponudba morskih in drugih specialitet, dopolnjena z lokalno pridelano zelenjavo in sadjem.
V mestu smo tudi nakupovali, zvečer pa uživali v večernem vrvežu na terasi.
Peščene sipine
V bližini mesta je nacionalni park Dunas de Corralejo. Občudovali smo zlate peščene sipine, ki pokrivajo 10 kilometrov obalnega pasu. Vulkanska tla so prekrita z več metrov visokimi sipinami. Povzpeli smo se nanje in občudovali droben pesek, ki je nastal z razpadom školjk in drugih morskih organizmov. Tudi ta otok je zaradi svoje edinstvene geološke sestave, ki združuje različne ekosisteme, od puščave in polpuščave, do obalnih in morskih območij, uvrščen v Unescov biosferni rezervat.
Odločili smo se, da en dan preživimo na peščeni plaži blizu sipin in se malce sončimo.
Od daleč so nas gledale kamele.
Ker je pihal kar močan veter, sem si morala čez čas del telesa pokriti, saj me je začelo zebsti. Ostali, bolj pogumni od mene, so se namočili v hladnem oceanu, katerega temperatura verjetno ni presegala 18 stopinj Celzija. Na tem delu je bilo nekaj več ljudi, željnih užitkov, ki jih ponuja otok v zimskem času. Ni nas presenetilo, ko smo srečali skupino znancev iz našega rodnega kraja. Povedali so nam, da že vrsto let prihajajo na Fuerteventuro, saj je otok zaradi stalnega vetra raj za ljubitelje surfanja.
Razgledi po poti do Betancurie
Ko smo si ogledovali notranjost otoka, smo se ustavili na čudoviti razgledni točki Mirador de Morro Velosa, ki leži na gori Tegu, na višini 645 metrov.
Iz te točke smo občudovali severni del otoka, od sipin pri Corralejo na vzhodu, do El Cotillo na zahodu.
Po poti sta nam padla v oči velikanska kipa dveh kraljev, ki sta vladala v preteklosti – po imenu Guise in Ayose. Seveda smo si ju ogledali tudi od blizu.
Ogledali smo si simpatično majhno mestece Betancuria. Naselje je imelo v preteklosti mnogo večjo vlogo, saj je bila v 15. stoletju celo prestolnica Kanarskih otokov. Sedaj je najmanjša občina na celotnem področju Kanarskih otokov. V bližini mesteca so v preteklosti našli nahajališča sladke vode in mesto je še danes zeleno, predvsem pozimi.
Vmes smo se malo sprostili na fitnes napravah.
Najbolj značilni stavbi sta cerkev in samostan, ki sta bila zgrajena v 15. stoletju, prav tako pa je mesto ohranilo tradicionalno arhitekturo otoka.
Sprehod po njem je bil prava paša za oči ravno zaradi bujnih zelenih rastlin in rož, ki jih v drugih delih otoka ni videti.
Čudovita črna plaža v Ajuyu
Izlet smo zaključili na zahodni strani, kjer smo prišli do majhne ribiške vasice Ajuy. Parkirali smo na vzpetini in se spustili do prekrasne črne plaže, ki je nastala pred štirimi milijoni leti iz fosilnih usedlin iz morskega dna.
To je področje nacionalnega parka, ki si ga lahko ogledaš brez vstopnine. Midva z Iztokom sva se kar nekaj časa sprehajala po čudoviti kamniti in delno skalnati poti, ki vijuga nad morsko obalo. Z vrha sva občudovala razpenjene valove, ki so butali ob obalo in skalnate jame.
Fuerteventura je najstarejši in geološko zelo poseben Kanarski otok na katerem lahko opazuješ, kako so se kamnine nalagale ob izbruhih vulkanov, saj je otok vulkanskega izvora.
V nadaljevanju sem uživala na plaži, kjer sem se igrala z valovi. Trenutki, preživeti tukaj, so bili zame nepozabni. To je bil drugi vrhunec potovanja.
Pot domov
V soboto, 23. februarja 2019, smo se s trajektom odpeljali nazaj na Lanzarote. Ta dan je bil čudovit, sončen, idealen za lenarjenje. Po uživanju na soncu smo se podali na letališče in ob 18.40 smo poleteli do Benetk, kjer smo pristali okrog polnoči. Čakala nas je še pot do doma.
Povzetek
Otoka Lanzarote in Fuerteventura sta res vredna ogleda kot zimska počitniška destinacija. Vsak otok je biser zase. Lanzarote je meni osebno najljubši Kanarski otok, ker je uspel ohraniti svoje naravne danosti in jih nadgrajuje, najbolj po zaslugi Cesarja Manriqeja in tistih, ki so ga pri tem podprli. Zagotovo bi se na ta otok z veseljem vrnila in podoživela njegove lepote, ki bi jih dopolnila s še kakšnimi novimi odkritji. Fuerteventuro bi si ogledala še na jugu in zagotovo bi z veseljem uživala na njenih prelepih plažah.
Stroški za 8 oseb:
8 x povratne letalske karte Benetke – Lanzarote – 840 EUR (8 x 105 EUR)
7 nočitev za 8 oseb v apartmaju oz. hiši – 1.192 EUR
2 x najem avta za 7 dni – 270 EUR (2 x 135 EUR)
bencin za najet avto – 60 EUR (2 x 30 EUR)
povratna karta za trajekt iz Playa Blanca do Corralejoza za 8 oseb in 2 avta – 370 EUR (2 x 185 EUR)
8 x vstopnina za nacionalni park Timanfaya (Montanas del Fuego) – 80 EUR (8 x 10 EUR)
8 x vstopnina za Jardín de Cactus – 46,40 EUR (8x 5,80 EUR)
8 x vstopnina za Jameos del Agua – 76 EUR (8 x 9,50 EUR)
2 x vstopnina za muzej Cesarja Manriqueja – 20 EUR (2 x 10 EUR)
hrana in pijača – ocenjeno na 1.000 EUR
Fotografije so prispevali vsi sodelujoči.