New York, mesto, ki ti zleze pod kožo – 5. del

Ostale znamenitosti

V New Yorku ti ne more biti dolgčas in tudi zanimivosti za ogled ne zmanjka. Kaj smo še videli in je vredno omembe?

Šli smo do predela China Town in Little Italy, v katerih živijo narodnostne skupnosti. V China Town te hiše in vse, kar vidiš, spominja na Kitajsko, pa tudi angleščine ne slišiš več, saj vsi mimoidoči govorijo kitajsko. V četrti Little Italy sem se počutila, kot da sem pri naših sosedih, zato sem si naročila kavo, espresso, ki je bil odličen in kot ga poznam iz Italije.

Šli smo tudi v Univerzo Columbio, ki je ena najstarejših v državi in je znana tudi zato, ker je tu študiralo veliko Nobelovih nagrajencev in prejemnikov Pulitzerjeve nagrade za novinarstvo. Zanimivo se je bilo sprehajati po tako prestižni univerzi.

Na deževen dan smo si ogledali tudi zunanjost Lincolnovega centra, v katerem so opera, filharmonija, balet, jazz, film, gledališče, skratka tu je center dogajanja na področju umetniškega ustvarjanja New Yorka.

Posebej sem se razveselila, ko sem zagledala glasbeni konservatorij Juilliard, saj me je spomnil na nadaljevanko Glee, ki sem jo z veseljem gledala.

Od zunaj smo videli tudi Madison Square Garden, dvorano, v kateri se odvijajo različni svetovno znani koncerti, tekme in drugi dogodki. Posebej se je dvorane razveselil Iztok, saj tam igrajo tudi košarkarske tekme NBA in hokejske tekme NHL.

Še ena znana zgradba, ki smo jo videli, je Flatiron Building. Znana je zato, ker ima posebno trikotno obliko, ki spominja na likalnik.

Zadnja stavba, ki jo bom tukaj omenila, je znameniti Empire State Building. Ko smo se prve dni sprehajali po mestu, se nikakor nismo mogli odločiti, ali je stavba, ki je pred nami, res Empire State Building. Kako to? Ko sem pogledala v višave, je bila megla in vrhovi stolpnic so bili zakriti.

Nekajkrat smo mislili, da vidimo ta znameniti nebotičnik, a nismo bili prepričani, če ga res. Ko smo se peljali z ladjo in ko smo se sprehajali po Brooklynskem mostu, smo bili prepričani, da ga končno res vidimo, saj od ostalih izstopa s svojo značilno konico.

Ta nebotičnik, ki je bil zgrajen leta 1931, je eden najznamenitejših nebotičnikov na svetu. Razgleda iz njega si nismo privoščili, saj je bila predzadnji dan, ko smo to načrtovali, ponovno megla.

Hrana v New Yorku

Posebno mesto bom namenila tudi hrani, a ne zaradi tega, ker bi bila tako dobra, ampak zato, da s tem opisom potrdim, kako dobra je hrana pri nas. Seveda bi bilo drugače, če bi se prehranjevali v restavracijah, v katerih bi za obrok dali toliko kot je pri nas mesečni strošek za vso hrano.

Zelo dobre zajtrke smo jedli pri Sonii, kar sem že napisala. Omenila sem tudi, da smo dobro jedli in poceni tudi, ko smo naročili hrano v trgovini. Odlično smo jedli tudi v Chelsea Marketu, kjer je bila na voljo ponudba italijanskih dobrot. Zgradba je simpatična in je bila okrašena v duhu bližajočega se Haloweena, noči čarovnic. Ta kraj res priporočam, za nakupe in za prehranjevanje.

Takšno, bolj tipično ameriško hrano, brez pravega okusa, smo jedli v palači OZN in v Centralnem parku. Dvakrat smo zavili tudi v McDonalds. V centru Manhattna je bilo vse kar občutno dražje kot pri nas, tudi v lokalih s hitro prehrano.

Edino v teh lokalih ne zaračunajo napitnine. Poskusili smo tudi znamenite Donutse, krofe, ki jih vidiš skoraj v vsakem ameriškem filmu. Krof kot krof.

Alkoholnih pijač si v lokalih nismo naročali, pili smo le pivo, ki smo ga kupili v trgovini, pa še to ni bilo poceni. Včasih smo si kupili kavo, ki pa, razen v Little Italy, ni bila tako dobra kot pri nas. Je pa res, da je dobiš veliko. Zanimivo pa je bilo, da je voda v New Yorku pitna in da so  v parkih in muzejih pitniki, iz katerih si ljudje vodo dotočijo v svojo plastenko.

Pot domov

Zadnji dan smo si ogledali še bližino našega doma, park Inwood Hill. Ugotovili smo, da je v vsakem predelu Manhattna kaj zanimivega in da bi lahko bili v New Yorku še en teden, celo mesec dni, pa bi imeli kaj za početi.

Proti večeru smo se odpravili na metro, saj smo vedeli, da traja pot do letališča več kot eno uro. Z metrojem smo se kar veliko vozili, tudi ponoči, pa ni bilo nikoli pretirane gneče, saj smo se vozili običajno ob takšnih urah, ko ljudje niso odhajali na delo ali iz njega. Tokrat pa je bilo drugače, saj je ta dan potekala znamenita Halloween parada v Centralnem parku.

Doma sem upala, da si jo bom lahko ogledala, a nisem upoštevala, da so razdalje kar velike in da ni ravno pametna ideja, sprehajati se s prtljago po takšnem mestu in na takšen dan, kot je bil ta.

Torej, peljali smo se v smeri letališča, mislim da je bilo okrog 20 postaj, in po nekaj postajah se je začelo. Potnikov je bilo vedno več. Nekateri od njih so bili oblečeni v kostume Tokrat nismo sedeli skupaj in ko nisem več videla ne Iztoka, ne Mie, mi ni bilo vseeno, saj sem se bala, da ne bom pravočasno stopila iz metroja in zamudila postajo, kjer prestopimo na Sky Train. Na metro so vstopili policisti in po zvočnikih so začeli opozarjati, naj bodo potniki previdni in vsako sumljivo stvar prijavijo policiji. Takšna opozorila so sicer pri njih običajna, a name tokrat niso vplivala pomirjevalno, ampak nasprotno. Prav tako so sporočali, da so na voljo dodatni vlaki, saj so takšno gnečo očitno pričakovali in ni tako neobičajna. Kar oddahnila sem si, ko smo prišli do postaje, kjer je večina izstopila in šla v Central Park, na parado.

Od takrat naprej je vse potekalo brez problemov. Prišli smo do letališča, kjer se je ponovil postopek, le da so nas tokrat spraševali, kaj smo počeli v ZDA. Po deveturnem poletu smo v petek, 1. 11. 2019, pristali v Milanu in se odpeljali domov. Jaz sem želela, da se po poti ustavimo in se naspimo, a Iztok ni bil zaspan in peljal celo pot do doma.

Zakaj ne moreš izpustiti New Yorka na svojem potovalnem seznamu?

Po nekaj dneh spoznavanja New Yorka sem  se počutila kot da sem v centru sveta. Redkokatero mesto, v katerem sem bila, ima takšno energijo. New York te prevzame in te vsrka vase. Po mestu se giblje ogromno ljudi, a lahko najdeš tudi skrite  kotičke, kjer gneče ni opaziti. Ponudba vsega je neverjetna; tako kulture, športa, umetnosti, znamenitosti… za vsak okus se kaj najde.

V mestu sem se počutila varno, tudi v tistih predelih, ki so jih nekateri popotniki opisovali, da vanje ne bi zavili. Samo dogodek, ki sem ga malo nazaj opisala, me je malo prestrašil, to je bilo, ko je na metroju postala res nepopisna gneča. Res pa je, da previdnost ni nikoli odveč.

Ob prvem obisku sem se v New York zaljubila in se zaobljubila, da če bo le priložnost, se vrnem spet. To preprosto moraš doživeti. Seveda je vse, kar sem zapisala, moje osebno mnenje.

Stroški za 3 osebe:

3 x elektronska prijava ESTA – 42 USD (3 x 14 USD)
3 povratne letalske karte Milano – New York – 1.000 EUR (1.111 USD)
nočitev v triposteljni sobi v Milanu – 64 EUR
6 x nočitev z zajtrkom za 3 osebe – 950 EUR
6 x karta za Air Train – 30 USD
3 x 7-dnevna MetroCard – 87 USD
vstopnina v Guggenheim Museum – donacija 5 USD
vstopnina v American Museum of Natural History – donacija 5 USD
2 karti za The Phantom of the Opera v Majestic Theatre – 124 USD
1 karta za za Aladdina v New Amsterdam Theatre – znižano na 50 EUR
1 karta za tekmo NBA Brooklyn Nets in Indiana Pacers – 70 USD
hrana in pijača za 3 osebe, brez zajtrkov – ocenjeno na 400 EUR