Pot s trajektom in vlakom do Bangkoka
Ker smo imeli avto, smo se odpeljali tudi do trajekta, da preverimo, kdaj se moramo vkrcati na trajekt, da bomo pravočasno prišli do vlaka. Prišli smo do trajektne luke in ugotovili, da tisti, ki so prodajali karte, ne znajo angleško. Nekako smo razbrali, da kart ne moremo kupiti vnaprej in da pelje trajekt ob 17. uri, kar nam je ustrezalo.
Dopoldne smo se še družili s Trisom in njegovo družino. Vsaka pravljica se enkrat konča in tako se je naše potepanje po Tajski počasi bližalo koncu. V soboto, 10. 8. 2019, smo se s taksijem odpeljali do trajekta. Že po poti smo videli, da piha kar močan veter. Že prej so nas opozarjali, da nekateri trajekti, če so visoki valovi, ne vozijo. Ko smo prišli do luke in kraja, kjer smo prejšnji dan hoteli kupiti karte za trajekt, so nam rekli, da jih več ne moremo kupiti. Jeza, razočaranje in še kaj, vse to se nam je bralo na obrazih. Mlajša hčerka je bila jezna in se je skoraj razjokala, češ da je ona kriva, ker je predlagala ravno ta trajekt. Na srečo nas je taksist še čakal in nas odpeljal do druge trajektne luke.
Tam so nam dejali, naj počakamo, saj imajo trajekti zamudo in trajekt, ki bi moral izpluti pred eno uro, še vedno čaka na izplutje. Čez nekaj časa smo videli, da se je nekaj potnikov vkrcalo. Iztok je vprašal, ali se lahko s kartami, ki smo jih imeli za ob 18. uri, vkrcamo. In smo se. Na trajektu valov sploh ni bilo čutiti. Po uri in pol mirne plovbe smo prispeli do kopnega. Iskali smo taksi, a ga nismo videli. Zagledali smo avtobus, ki je peljal do mesta in kupili karte. V mestu smo se presedli v manjši avto, ki nas je potem pripeljal do cilja. Vozovnica je bila skupaj za oba prevoza, stala pa je par bahtov.
Na železniški postaji smo morali počakati do 23. ure. V bližini ni bilo nobenega lokala, zato nam ni preostalo drugega kot da si kupimo večerjo v trgovini, saj je postaja v dokaj neuglednem predelu mesta.
Center mesta je zelo urejen in ko sem videla, kje bom morala počakati dve uri, mi ni bilo vseeno. V tistem hipu ne bi pomišljala in bi prevoz z vlakom v trenutku zamenjala za letalo. Vlak, s katerim smo se potem peljali, je bil slabši kot dosedanji in v Bangkok smo prišli z najmanj enourno zamudo.
Še en ogled Bangkoka
Ko smo končno prišli iz vlaka, smo na mojo željo najprej poiskali sobo, kjer smo se stuširali in uredili. Tam smo tudi pustili prtljago in se dogovorili, da nam ob polnoči naročijo taksi do letališča.
Še enkrat smo se odpravili na potep po Bangkoku, saj si v prvih dneh nismo ogledali vsega, kar sem načrtovala. S tuk tukom smo se odpeljali do znamenite ulice Khao San Road. Ulica je tudi podnevi zanimiva za ogled, mogoče celo bolj kot bi bila ponoči, saj ni bilo gneče in smo se lahko v miru sprehajali.
Ogledali smo si tudi muzej, imenovan po ameriškemu poslovnežu in arhitektu Jimu Thompsonu. Ker smo prišli tja eno uro pred zaprtjem, nismo rabili plačali vstopnine. Videli smo nekaj tradicionalnih tajskih hiš iz lesa, v njih pa je zbirka tajskih slik in kipov, okrog njih pa čudoviti vrtovi in drevesa.
Nato smo obiskali Lumphini park, ki je največji park v Bangkoku. Do tja smo se peljali z vlakom, imenovanim Skytrain, to je vlak, ki je približno 10 metrov dvignjen nad mestnimi ulicami. Park je urejen, namenjen pa je sprostitvi in rekreaciji, posebej zjutraj in zvečer, ko ni tako vroče. Kljub temu, da se je že večerilo, smo videli še nekaj sprehajalcev, tekačev in ljudi, ki so v skupinah vadili Thai Chi. Park je obdan z visokimi zgradbami in nebotičniki, zato smo se peš sprehodili do njih.
Vznemirjeni pa smo bili, ko smo videli, da se je na cesti zraven parka, zgodila prometna nesreča z mopedom. Na njem je sedela kar cela družina. Največ žrtev prometnih nesreč na Tajskem je med vozniki mopedov in samo upali smo, da ni kaj hujšega.
Razgled nad Bangkokom – tretji vrhunec potovanja
Ta predel mesta, kjer smo se nahajali, se imenuje Silom. Res je urejen, veliko je prestižnih trgovin, restavracij in hotelov, pred njimi pa limuzin. Prišli smo v čisto drugi svet, v katerem se čuti evropski pridih in en sam blišč. Poiskali smo določen hotel in se odpeljali do 61. nadstropja, kjer je restavracija Vertigo, še višje pa Moon Bar. Ta je bil že večkrat uvrščen med deset najboljših strešnih ali rooftop barov na svetu.
Za vstop v bar ni vstopnine, moraš pa biti primerno oblečen. Moški si lahko izposodijo dolge hlače in zaprte čevlje, če jih nimajo. Ženske pa si lahko izposodijo krilo, saj s kratkimi hlačami vstop ni dovoljen. Videla sem kar nekaj obiskovalcev, ki so si morali nadeti ta oblačila, da so lahko vstopili v bar; med njimi tudi polovica naše štiričlanske družine. A verjemite, vredno je.
Nekaj trenutkov sem opazovala razgled in opazila nenavadno razgledno ploščad. Postalo me je strah. Ploščad je bila na dnu steklena, obdana s prav tako stekleno ograjo in pomaknjena naprej, izven bara. Ograja mi je segala malo nad pas. Ko sem stopila na ploščad, sem imela občutek kot da stojim direktno nad mestom, nad strehami. Zazdelo se mi je, da bom vsak trenutek poletela. Razgled je bil osupljiv. To je bil eden bolj vznemirljivih trenutkov v mojem življenju.
Kitajska četrt
Je po takšnem razgledu lahko sledilo še kaj nenavadnega? Je, ker smo odšli za zaključek dneva še v Kitajsko četrt.
Tam se je trlo ljudi, predvsem v vrstah za hrano. Mi smo večerjali že prej. Najbolj mikavna je bila ponudba sadja, saj je bilo razstavljeno sadje kakršnega ne vidiš vsak dan. Pogledovala sem po razstavljeni hrani, saj sem pričakovala, da bom videla tudi kaj takega, kar me bo prestrašilo. Ko smo prišli na konec glavne ulice, so se stojnice nadaljevale še v stranske ulice. Ljudje so že odhajali domov. Takrat smo zagledali stojnico, o kateri sem razmišljala.
Ni bila tako grozna, saj na prvi pogled nisem niti vedela, kaj gledam. Hitro sem odšla vstran. Tako smo potešili svojo radovednost in ugotovili, da je Kitajska četrt tudi vredna ogleda.
Tajska hrana
Na poti smo večinoma jedli lokalno hrano. Nekaj sem že opisala, si pa hrana zasluži posebno pozornost. Največkrat smo jedli Pad Thai, to so riževi rezanci z zelenjavo, tofujem, jajci, arašidi, piščančjim mesom in različnimi dodatki. Najboljši mi je bil v Bangkoku. Prav tako sem oboževala vse vrste jedi z rakci. Jedli smo tudi različne solate, riž, zavit v bananine liste in spomladanske zvitke. Poskusili smo tudi juhe.
Od sladic sem si zapomnila Kanom Roti, to je sladica z banano in je podobna palačinkam. Najboljše so mi bile v Chiang Maiu. Pili smo seveda vodo, sok iz kokosovega oreha, sadne sokove in pivo, za njihove razmere kar drago. Odlično je njihovo sadje, na primer durian, mangosten, mango in še kaj, za kar ne vem imena.
Večinoma smo jedli v restavracijah, včasih smo poskusili tudi hrano na ulici, kot prigrizek. Hrana je bila okusna in sveža. Nismo potrebovali »razkužila« kot ga potrebuješ v kaki drugi državi. Hrana se mi ni zdela pekoča, saj sem jedla že bolj pekočo. Skratka, tajska kuhinja me ni razočarala. Ulična hrana v Bangkoku pa tako ali tako slovi kot ena najboljših uličnih ponudb na svetu.
Pot domov
Ob polnoči smo počakali na taksi, ki nas je odpeljal do letališča. V nedeljo, 11. 8. 2019, smo ob 3.30 zjutraj iz Bangkoka poleteli do Dubaja, kjer smo pristali ob 6.55. Pot smo nadaljevali ob 8.30 in ob 12.35 pristali v Zagrebu.
Zaključne misli
Tajska je destinacija, ki jo res moraš doživeti, se ji prepustiti, jo videti od blizu. Ob njenih lepotah ne moreš biti ravnodušen, saj ti na vsakem koraku zastane dih; ko občuduješ veličastne templje, se pokloniš Budi in njihovi zgodovini, se zazreš nad Bangkok. Osupneš ob pogledu na naravo, ko se pelješ po zaraščeni reki, s strahom zreš na živali, ki jih vidiš v njihovem naravnem okolju, premagaš strah, da zaplavaš v džungli pod slapom in se kopaš v deroči reki s sloni.
Če je mogoče, se podaj v različne dele države, odvisno od letnega časa, v katerem potuješ. Priporočam, da del poti opraviš z javnim prevozom, s tuk tukom, s spalnim vlakom (na sever), da spiš tudi pri domačinih in v hotelih, kar ti pač ustreza in koliko si odprt za spoznavanje domačinov. Odlično kulinariko lahko preizkusiš v lokalih, ki so samo za turiste, lahko v tistih, v katerih se tre domačinov, ne izpusti pa prigrizkov na tržnicah. Sprehodi se po nočni tržnici v Chiang Maiu. Uživaj na peščeni plaži na otoku.
Kaj bi spremenila oz. na kaj bi bila še bolj pozorna? Še enkrat bi šla s spalnikom do severa, a bi rezervacijo opravila od doma, nekaj tednov pred odhodom. Za pot od Bangkoka do izbranega otoka bi izbrala letalski prevoz; nakup teh kart pa bi opravila kakšen mesec ali dva pred odhodom.
Kaj si še želim videti? Tajska je destinacija, kamor bi šla lahko še večkrat. Šla bi še višje na sever (Golden Triangel), na treking, na druge manjše otoke, na Krabi, ogledala bi si plavajočo tržnico in še kaj. Nekoč. Po koroni.
Stroški za 4 osebe:
- 4 x letalske karte Zagreb – Dubaj – Bangkok – 2.200 EUR (4 x 550 EUR)
- taksi od letališča do hotela – 15 EUR (550 THB)
- 2 sobi z zajtrkom v hotelu v Bangkoku (z bazenom) – za 142 EUR za dve noči
- vstopnine za templje v Bangkoku – 10 EUR
- 4 x vstopnina za ogled kraljeve palače – brezplačno, ker je bil kraljev rojstni dan (cena za 4 osebe bi bila 55 EUR)
- 4 karte za vlak Thon Buri (Bangkok) – Kanchanaburi – 11 EUR (400 THB)
- nočitev v Kanchanaburiju (2 sobi) – 39 EUR
- avtobus Kanchanaburi – slapovi Erawan in nazaj – 11 EUR (400 THB)
- 4 x vstopnina za slapove Erawan – 33 EUR (4 x 300 THB)
- taksi Kanchanaburi – Ayuttaya – 40 EUR
- nočitev v Ayutthayi (2 sobi) – 33 EUR
- 2-urni najem tuk-tuka po Ayuttayi – 10 EUR
- 4 x vstopnina v Histrorical Park Ayuttaya – 5,50 EUR (200 THB)
- izlet za 4 osebe z ladjo po reki v Ayuttayi – 20 EUR
- 4 karte za Special Express vlak Ayuttaya – Chiang Mai – 102 EUR (3.664 THB)
- 2 sobi z zajtrkom v hotelu s 4 zvezdicami v Chiang Maiu (z bazenom) – 104 EUR za 3 noči
- 4 x karte za izlet Chiang Mai Elephant Sanctuary – 110 EUR (plačali 4.000 od redne cene 6.000 THB)
- 4 x masaža – 20 EUR
- 4 x vstopnina v tempelj Doi Suthep – 3,50 EUR (4 x 20 THB)
- 4 karte za Special Express vlak Chiang Mai – Bangkok – 90 EUR ( 3.224 THB)
- 4 x karte za dnevni vlak Bangkok – Surat Thani – 68 EUR
- taksi od železniške postaje Surat Thani do trajekta – 15 EUR
- 4 x karte za trajekt do Koh Samui – 16 EUR
- taksi do vile na Koh Samui – 20 EUR
- vila v Koh Samui z bazenom – 311 EUR za 5 noči
- enodnevni najem avta v Koh Samui – 22 EUR (800 THB)
- 4 x vstopnina v Tarnim and Magic Garden Koh Samui – 9 EUR (4 x 80 THB)
- 4 x karte za trajekt iz Koh Samui do Don Sak Pier – 16 EUR
- 4 x karte za avtobus od Don Sak Pier do Surat Thanija – 4 EUR
- 4 x karte za nočni vlak Surat Thani – Bangkok – 60 EUR
- soba v Bangkoku za tuširanje – 15 EUR
- muzej Jim Thompson Hause – brezplačno (drugače je cena 200 THB)
- taksi do letališča – 10 EUR
- hrana in pijača za 4 osebe – približno 500 EUR