Egipt je destinacija, kamor sem si vedno želela iti. Največ ljudi se odloča za dopust v Egiptu zaradi brezskrbnega uživanja na plaži in kopanja. Takšen je bil tudi razlog, da sva se podala tja tudi midva. Leta 2012 in 2015 sva bila poleti v Egiptu, prvič Hurgadi, drugič v Sharm El Sheikhu. Obakrat je bil najin namen, da si spočijeva, preživiva večino časa na ležalniku, s knjigo ali časopisom v roki in plavava v toplem morju, saj je pri temperaturah, ki so običajno poleti v Egiptu, to najboljša izbira. Ker sva po duši popotnika, je bil en teden počivanja več kot dovolj. Tudi okolje je bilo preveč vabljivo, da ga vsaj malo ne bi spoznala, zato sva se podala tudi izven hotelskega kompleksa.
Pri odločanju, ali iti v Egipt v lasni režiji ali rezerviram nastanitev preko agencije, sem se izjemoma odločila za agencijo, saj me je pred potovanjem skrbelo, kako bo z varnostjo. V Egiptu so vsakih nekaj let nemiri in nevarnosti pretijo predvsem turistom. Z agencijo se mi je zdelo varneje. Prvič, leta 2012, so nama na agenciji uredili tudi vizo, ki je bila potrebna za vstop v državo.
Hurgada
6. julija 2012 sva se odpravila v Ljubljano. Iz brniškega letališča smo poleteli ob 22. uri. Čez približno tri ure smo pristali v Hurgadi.
Letališče je bilo podobno velikanski tržnici, pokriti s šotori; brez klime. To sva še bolj občutila, ko sva se vračala domov.
Od letališča do hotela je avtobus vozil približno 45 minut. Po poti iz letališča sva na cesti opazila veliko policistov in varnostnikov. Sredi noči sva prispela do letovišča Hurgada.
Po poti sva bežno videla številne hotelske komplekse in v enem od teh sva bila tudi midva. Naš hotel je bil čisto zadnji med hoteli na tem delu obale. Ko sva prispela v hotel, sva bila navdušena nad njim, saj je bil kompleks obdan s parkom in številnimi palmami.
Naslednji dan sva videla, da je bil obdan tudi z ograjo. Dan in noč so ga varovali številni varnostniki. Na eni strani sva iz sobe videla čudovito okolje, na drugi strani je bila že puščava.
Bil je začetek julija, a temperature niso bile pretirano visoke, malo nad 30 stopinj Celzija. Za spanje prve dni nisva rabila uporabljati klime. Zadnji dan, ko sva odhajala, je bila temperatura že višja, blizu 35 stopinj Celzija.
Večino časa sva preživela na obali, ob Rdečem morju. Ob morju je malce pihalo, zato se je vročino dalo prenašati brez problemov. Morje je bilo res toplo, kar meni nadvse ustreza. Običajna temperatura morja poleti je med 25 in 30 stopinjami Celzija. Voda je bila kristalno čista, tako da sem lahko iz pomola, ki je bil speljan daleč v morje, občudovala nenavadno bogat morski podvodni svet.
Naslednji večer sva se šla kopat tudi po večerji, ko je bila že tema. Odšla sva na ta dolgi pomol in se namočila v vodi. Naslednji dan sva ležala na pomolu in opazila, da je začel varnostnik opozarjati kopalce, da je v vodi nevarna riba. Šele takrat sem ugotovila, da ni bilo najbolj pametno, da sva se šla kopati zvečer, ko ni bilo več varnostnika. To nama je bilo opozorilo, da se ponoči v morju nisva več kopala.
Nepozabno snorkljanje v Rdečem morju
Raje sva se odločila za izlet s snorkljanjem. Raziskovanje podvodnega sveta je eden od razlogov, zakaj se toliko ljudi odloča za počitnice v Egiptu.
Z ladjico so nas odpeljali na manjše otoke.
Eden od otokov, na katerem smo bili, je bil Gifton. Tam smo dobili dihalko in plavutke. Ker že nekaj let dihalke nisem uporabljala, me je skrbelo, kako mi bo šlo. Že po nekaj sekundah sem se navadila in se prepustila vodenju.
Koralni greben je razkrival čudoviti podvodni svet, ki me je izjemno navdušil. Toliko čudovitih, pisanih rib in ribic pod vodo še nisem videla. Počutila sem se, kot da plavam v velikanskem akvariju. Vodič nam je kazal ribe in nam tudi pozneje povedal, katere vrste rib smo videli. Med njimi je bila tudi kakšna nevarna riba. Ko nam je povedal, da smo videli moreno, mi ni bilo ravno vseeno. Izlet je bil kljub temu zame nepozabno doživetje.
Izlet v Luxor
Egipt je afriška država, ki povezuje Azijo in Bližnji Vzhod. Na področju Nila, ki je druga najdaljša reka na svetu, so ljudje živeli že v 10. tisočletju pred našim štetjem. Zato je na tem ozemlju izredno veliko zgodovinskih najdb ene najstarejših svetovnih civilizacij. Že od nekdaj sem želela videti slavne piramide v Kairu in Dolino kraljev v Luxorju. Bivala sva v Hurgadi, ki je od glavnega mesta Kaira in od piramid oddaljena 500 kilometrov. Na voljo sva imela celodnevni izlet na obe destinaciji, a sva se raje kot za piramide, odločila za izlet do Doline kraljev, saj je bilo do tja polovico manj, torej 250 kilometrov.
Že izlet do Luxorja je bil v poletni vročini kljub klimatiziranemu avtobusu kar zalogaj. Na pot smo se podali ob 5. uri zjutraj. Po poti sem gledala pokrajino. Večinoma je bila okrog nas puščava, le tu in tam kakšna hiša, osamela palma ali manjša naselja.
Večje zelene površine so bile le v bližini reke. Tam so bila tudi polja.
Vsakih nekaj kilometrov so bile na cesti kontrolne hiše. Ponekod so bile prazne, v nekaterih so bili oboroženi policisti ali vojaki. Drugih posebnosti nisem opazila. Od doma sem imela informacijo, da turistične avtobuse zaradi varnosti spremljajo oboroženi konvoji. Na srečo mi tega nismo potrebovali.
Velikanski tempelj v Karnaku
Na polovici poti smo se ustavili na počivališču.
Po približno štirih urah vožnje smo prispeli do nekdanje egipčanske prestolnice Karnaka, ki je drugo največje starodavno versko mesto na svetu.
Začetki njegove gradnje segajo v drugo tisočletje pred našim štetjem. Glavno mesto Egipta se je v antiki imenovalo Tebe. Najprej smo si ogledali del templja v Karnaku, ki skupaj s templjem v bližnjem Luxorju in nekropolami v Dolini kraljev in Dolini kraljic spadajo pod svetovno kulturno dediščino Unesca.
Ta dan se je vročina stopnjevala, zato sem se temeljito pripravila na ogled. Oblekla sem se v svetla tanka oblačila, z dolgimi rokavi in hlačami, na glavo pa sem si poveznila bel klobuk. Vsakič, ko smo izstopili iz avtobusa, sem vzela s sabo tudi plastenko z vodo. Tako sem bila pripravljena na odkrivanje zgodovine zibelke civilizacije, kot imenujejo Egipt.
Najprej smo si ogledali t. i. mesto živih, to je vzhodni del Teb, ki je ohranjen iz časov, ko so v Egiptu vladali faraoni in je bil Egipt na vrhuncu svoje slave. Tempelj v Karnaku je bil zgrajen, da so v njem častili boga Amona. Z neznanskim občudovanjem sem gledala visoke stebre, ostanke dvoran, sving in svetišča.
Nekateri deli so bili poškodovani in so jim manjkali deli telesa, kot npr. glave.
Na stenah so bile vidne risbe, ki pričajo o takratnem življenju.
Reka Nil
Pot smo nadaljevali do Luxorja, ki je eno večjih mest v Egiptu. Prispeli smo do obrežja reke Nil. Reko Nil sem si res želela videti. Ob njej živi velika večina prebivalcev, saj je že v davni zgodovini omogočala življenje. Ko so bile nekajkrat letno poplave, so se s tem namakala bližnja polja.
Po kosilu v tradicionalni lokalni restavraciji smo se z manjšo ladjo, imenovano felucca, peljali iz vzhodne do zahodne obale reke.
Kompleks templjev Deir el-Bahari
Prišli smo do zahodne obale reke Nil, ki skriva zgodovinske zaklade t. i. mesta mrtvih. To pomeni, da so tam pokopališča in templji mrtvih. Ustavili smo se pri velikanskem kompleksu pogrebnih templjev in grobnic Deir el-Bahari.
Eden izmed najpomembnejših templjev je tempelj, ki ga je zgradila kraljica Hačepsut, ki je v 15. stoletju pred našim stoletjem postala tudi faraonka.
Bila je edina ženska, ki je postala faraonka, saj to bili načeloma faraoni lahko samo moški.
Po ogledu templja sem iz vzpetine občudovala obrežje reke Nil, bližnja polja in palmove nasade, ki so bili zelo zeleni. Ko smo stali na hribu, sem videla, kako se je zelena barva v trenutku spremenila v rjavo, puščavsko barvo.
Zelo dobro je bila vidna meja s puščavo, ki je bila skorajda brez vsakega rastja.
Vroča Dolina kraljev
Popoldan smo prispeli v znamenito Dolino kraljev. Nastopil je najbolj vroč del dneva in temperature so se dvignile čez 40 stopinj Celzija. To področje je nasploh mnogo bolj vroče kot npr. letovišča ob morju, v katerih stalno piha veter. Še enkrat sem ponovila izstop iz avtobusa, kot že nekajkrat prej. Klobuk na glavo, vodo v roke in pot pod noge. Ogleda Doline kraljev nisem želela zamuditi za nič na svetu.
Po tako dobri pripravi sem kar srkala vase, kar sem videla. Bila sem vznemirjena, ker sem hodila po poteh, po katerih so pred tisočletji hodili skrivnostni faraoni in so bili tukaj tudi pokopani.
Ogledali smo si nekaj grobnic faraonov, ki pa so bile že pred časom izropane. Te grobnice so bile brez templjev, da ne bi bile tako na očeh in jih ne bi ropali. V grobnice so namreč poleg mumij dali tudi osebne predmete faraonov in to je bil razlog, da so grobnice ropali. V grobnicah smo si ogledali še ohranjene stenske slike. Edina grobnica, ki ni bila izropana, je Tutankamonova grobnica, zato sva doplačala za ogled le-te. Grobnica ni bila izropana zato, ker je bila manjša in sprva ni bila namenjena za faraona.
Tovarna papirusa
Po kratkem ogledu smo se odpeljali do trgovine, v kateri so na zanimiv način prikazali izdelovanje papirusa.
Tudi midva sva kupila papirus, na katerem so s hieroglifi zapisali najina imena.
Po poti smo si ogledali še velikanska Memnova kolosa, visoka čez 20 metrov.
To sta kamnita kipa faraona Amenhotepa III., ki sta bila izdelana iz velikanskih blokov kremenčevega peščenjaka. Stala sta pred templjem, ki pa ni več ohranjen.
Pot domov
Ko sva bila v Egiptu, nisva nikjer posebej zaznala komarjev. Ugotovila sva, da jih občasno v hotelskem kompleksu uničujejo tako, da v zrak spuščajo neznansko velike količine razpršila, ki jih preganjajo.
Počitnice v Hurgadi so nama zelo hitro minile. Na plaži sva spoznala par iz Slovenije, s katerim sva se družila. V hotelu so prirejali tudi zanimive tematske večere s plesom.
Čez en teden, 13. julija 2012, smo ob 17. uri poleteli nazaj do brniškega letališča. Ker naju je Egipt navdušil, sva se čez tri leta odločila, da greva še enkrat tja.
Sharm el Sheikh
Tokrat sva se odločila za letovanje v drugem, bolj mondenem kraju Sharm el Sheikhu. 11. julija 2015 smo ob 22.40 poleteli iz Graza in ob 2.15 pristali v Sharm el Sheikhu. Ko sva prispela na letališče, sva ugotovila, da je letališče mnogo bolj urejeno kot tisto v Hurgadi. Presenečena sva bila tudi, ko smo se peljali do hotela, saj si tako urejenih cest iz Hurgade nisva zapomnila. Mesto in okolica sta se nama zdela mnogo bolj urejena.
Sharm el Sheikh leži na jugu Sinajskega polotoka. Ker sva bila samo na tem delu, nisva potrebovala vize, kot prejšnjikrat. Dobila sva brezplačno dovoljenje za bivanje do 15 dni.
Hotel je bil 20 minut vstran od letališča. Bil je razprostranjen na več nivojih, na manjšem hribu. Tokrat je bilo bolj vroče, saj so bile dnevne temperature skoraj vsak dan 39 stopinj Celzija.
Sredi dneva sva, kot to običajno počneva na morju, odšla v hotelsko sobo. Ko sem se vrnila na plažo, sem se običajno po poti 2 x ustavila na pijači, saj sem vročino po ohlajeni hotelski sobi še bolj čutila. Zvečer se je temperatura znižala za dve ali tri stopinje in tudi to je bilo dobrodošlo. Zdelo se mi je, da je temperatura padla precej več kot v resnici je.
Ker je bilo tako vroče, nisva imela posebne želje po ogledovanju. En večer sva odšla peš iz hotela v bližnje nakupovalno središče Old Market. Tam nama je bilo všeč, zato sva se kar nekaj časa sprehajala; malo pa tudi nakupovala. V tem delu mesta je bil viden vpliv arabske kulture.
Ogledovanje mesta
En večer sva se odpeljala v središče mesta s hotelskim prevozom. V tem delu so bile številne trgovine in lokali s terasami, namenjeni večernemu posedanju ali nočnemu življenju.
Nekaj ur sva se potepala in kar pozabila na uro.
Zadnji hip sva ugotovila, da imava le še nekaj minut do dogovorjene ure. Denarja za taksi nisva imela, saj sva vse plačevala s karticami. Naenkrat nisva našla mesta, kje smo bili dogovorjeni. Izgledalo je precej enostavno, a v temi ni bilo. Zato sva se pošteno podvizala, da sva prišla na dogovorjeni kraj. Na srečo je tudi prevoz prispel s skoraj pol urno zamudo. Ni mi bilo ravno vseeno ob misli, da bi morala ponoči iskati drugo možnost za prevoz do hotela.
Ostale dni sva predvsem sva uživala v toplem morju in s knjigo v roki, na ležalniku, kot prvič v Egiptu. Tudi tokrat sva spoznala par iz Slovenije, s katerim smo preživljali večere. Za druge izlete se tokrat nisva odločila, saj je bilo prevroče. 19. julija 2015 smo ob 3.15 poleteli iz Sharm el Sheikha in ob 6.50 uri smo pristali v Grazu.
Zaključek
Egipt je lahko odlična poletna destinacija, če nimaš težav s prenašanjem vročine. Ob morju to ni takšna težava, če pa si želiš kaj ogledati, pa se moraš na to psihično in tudi drugače pripraviti. S tem mislim, da si izbereš primerno oblačilo in res veliko piješ. Vodo moraš imeti vedno s seboj, v zadostnih količinah.
Paziti pa moraš tudi pri prehrani in še bolje, pri pijači. Veliko ljudi ima v Egiptu prebavne motnje. Midva večjih težav s tem nisva imela. Probleme imaš lahko tudi zaradi nepravilnega uživanja tekočin, saj zaradi vročine ne smeš piti preveč mrzlih ali ledenih pijač. Preverjeno pomaga, da se občasno razkužiš, kot v Turčiji.
Zagotovo bi v Egipt še odšla. Naslednjič bi šla jeseni ali spomladi, da bi si lahko ogledala še piramide. Mika me še vožnja po Nilu.
Izleti in drugi stroški, poleg hotela:
viza leta 2012 – 56 EUR (2 x 28 EUR)
izlet s snorkljanjem – 40 EUR
izlet do Luxorja – cca 70 EUR
vstopnina v Tomb of Tut Ankh Amun – 100 EGP
vstopnina v Karnak temple – 65 EGP
vstopnina v The Valley of the King – 80 EGP
vstopnina v Al-Deir Al-Bahari Temple – 30 EGP