Prekrasno mesto Örebro
Imela sem srečo, da sem si lahko ogledala mesto Örebro, ki je dve uri vožnje oddaljeno od Stockholma. Nekaj ur, ki sem jih tukaj preživela, sem res zelo uživala.
Občudovala sem čudovito mesto, v katerem kljub sončnemu dnevu ni bilo veliko ljudi.
Sprehodila sem se okrog gradu.
Vsak hip sem odkrila kaj zanimivega.
Našla sem otroški park, obdan z jezerom, v bližini pa čudovite stavbe, za katere sem ugotovila, da pripadajo velikanski bolnišnici.
Ogledala sem si tudi bolšji sejem. Mesto me je res očaralo in je zame eno najlepših mest kar sem jih videla na Švedskem.
Let nad kukavičjim gnezdom
Odšla sem na informacijsko točko, za katero so mi povedali, da lahko kupiš karte za različne kulturne dogodke. Dobila sem zadnji prost sedež za plesno predstavo Let nad kukavičjim gnezdom. Odšla sem do Dansens hus, v katerem je bila predstava. Narejena je bila po istoimenskem filmu, v katerem igra glavno vlogo Jack Nicholson. Plesna predstava je bila v izvedbi Bounce Streetdance Company, katerega plesalci so znani po celem svetu. Ogled predstave mi je predlagala gospa, pri kateri sem kupovala karte. Dejala mi je, da sama še ni videla boljše predstave v življenju.
Ko sem prišla v dvorano, sem ugotovila, da imam enega najboljši sedežev, čisto na sredini. Plesalci so plesali ameriški ulični ples. Četudi nisem čisto vsega razumela, sem zgodbi sledila. Zelo dobri so bili zvočni efekti, posebej takrat, ko so uprizarjali, da spuščajo elektriko v paciente. Ko so na sredini predstave plesalci plesali tik ob mojem sedežu, sem bila vzhičena. Moderni street dance sem si ogledala prvič v življenju in bil je daleč mojimi nad pričakovanji.
Moderna predstava
Po prvem ogledu sem kupila še tri karte. Odločila sem se za različne zvrsti. V Modern dance teater na Nybrokajen 11 sem si ogledala orientalski ples. S pendeltogom sem se odpeljala v predel Sodertelje.
Ta predstava je bila z eno besedo odklop. V predstavi je sodelovalo približno 20 ljudi, moških in žensk. Na začetku je moški za mizo skoraj pet minut govoril Yes in No. Nato so se nekaj časa pogovarjali v švedskem jeziku in obenem plesali izrazni ples. Vsebine nisem kaj dosti razumela. Med predstavo mi je v oči padla visoko noseča igralka, ki je imela razgaljen trebuh. Na trebuhu je imela narisan obraz. Po tem, kar sem videla, mi verjetno znanje švedščine tudi ne bi kaj dosti pomagalo. Predstava je bila res nenavadna.
Vaxholm
Z ladjo sem se odpeljala v Vaxholm, majhnega kraja ob arhipelagu.
V njem sem si ogledala trgovinice, ki so ponujale na ogled in na prodaj izredno lepi, ročno izdelani keramični in drugi izdelki.
Sprehod po kraju je bil sproščujoč, saj ga obdaja zelo lepa narava.
Nato sem se odpeljala do otoka Djurgarden. Tam sem si ogledala svetovno znani musical Mamma Mia.
Peli so v švedskem jeziku. Predstava je bila kar dolga, saj je trajala tri ure. Ni me motilo, da vsega nisem razumela, saj so večinoma peli pesmi skupine Abba. Peli so res dobro, tudi plesali, tako da so mi te ure hitro minile.
Sigtuna
Odšla sem še v Sigtuno, manjše mesto, ki je znano kot najstarejše mesto na Švedskem.
Meni se ni zdelo preveč toplo, a okrog sebe sem videla veliko ljudi, ki so bili oblečeni le v kratke rokave, dekleta v kratka krila brez nogavic. Mesto se mi je zdelo posebej primerno za romantične sprehode. Hiše so bile lično urejene.
Povsod je bilo veliko zelenja, rož in ptic.
Tukaj sem bila kar nekaj ur, saj se nisem mogla naužiti lepot kraja in okolice.
Ta dan je bil tudi zadnji dan pouka za dijake in študente, zato sem pozneje, ko sem prišla nazaj v Stockholm, v središču mesta videla sproščeno mladino, kako so proslavljali in se veselili.
Skogskyrkogarden
Odpeljala sem izven centra mesta, na jug, do predela Gamla Enskeda. Tam sem se nekaj ur sprehajala po nenavadnem pokopališču Skogskyrkogarden, ki je del svetovne kulturne dediščine Unesca.
Zgrajeno je bilo med letom 1917 in 1920 na področju, kjer je bil prej kamnolom. Čez nekaj časa sem prišla do osrednje zgradbe, ki je imela nenavadno arhitekturo.
Pokopališče je izredno lepo umeščeno v okolje, saj je velik del v borovem gozdu. Ko sem se sprehajala mimo ribnika in vodnjakov, sem občutila mir in tišino in zdelo se mi je, da se sprehajam v čudovitem parku. To je bilo zame nepozabno, spokojno doživetje.
Izlet do Finske
Že od doma smo se dogovorile, da se bomo v času prvomajskih praznikov odpeljale na izlet do Finske. Polet smo imele iz letališča Arlanda. Popoldan smo prispele v Helsinke. Ko smo prispele, je bila megla, saj je pred tem deževalo.
Bilo je res mrzlo, kot je bilo napovedano. Kljub temu smo se odločile za sprehod. Mesto mi je bilo v trenutku všeč.
Bivale smo na polotoku, ki je bil 10 minut oddaljen od centra mesta. Hitro sem ugotovila, da so Finci zelo prijazni. Popoldan smo šle do kraja Itäkeskus.
Tam smo si ogledale moderno predstavo, v kateri sta igrala dva igralca. Predstava je bila zanimiva.
Ogledala sem si tudi trdnjavo Suomelinno, ki je bila 4 kilometre oddaljena od centra mesta.
Trdnjava leži na otoku. Ko sem bila tam, je rahlo deževalo, a kljub temu mi je bilo področje zelo všeč.
Trdnjava spada pod svetovno dediščino Unesca.
Zvečer smo posedele v lokalu Praha in Dablin. Ta dan je bila Evrovizija, na kateri je zmagala finska pesem.
V mestu sem si ogledala še finski nacionalni muzej.
Veliko ljudi se je sprehajalo z baloni, saj je bil v mestu maraton za ženske.
Zanimiv je bil pogled iz razglednega stolpa na olimpijskem stadionu, saj se je iz njega videlo celo mesto.
Po poti od ene do druge znamenitosti sem naletela na čudovit spomenik v obliki instrumenta.
Na koncu sem prišla do nenavadne cerkve Temppeliaukio, ki je bila skrita pod travo in kamenjem in če ne bi bilo napisa, ne bi vedela, da je cerkev. Žal je bila zaprta.
Skok v Estonijo
Naslednji dan smo se z ladjo odpeljale do glavnega estonskega mesta Tallin.
Po uri in pol vožnje nas je pričakalo s soncem obsijano mesto. Najprej smo si morale prestaviti uro, da ne bi zamudile ladje za nazaj. V mesto sem se takoj zaljubila in sem si zaželela, da ta ogled ne bi bil zadnji.
Ogled je je bil kratek, saj nismo imele veliko časa. Poleg ogleda mesta so nas premamili razstavljeni izdelki, ki so bili zelo lični, pa tudi cene so bile bolj ugodne kot v prejšnjih dveh glavnih mestih.
V mestu je vladal umetniški duh in na vsakem koraku sem občudovala ročna dela, galerije, slike…
Pot domov
Naše bivanje na Švedskem se je izteklo. V nedeljo, 4. junija 2006, smo avto napolnile skoraj do zadnjega kotička. Iz Stockholma smo se odpeljale ob 11. uri. Domov smo se peljale po drugi poti. Po 650 kilometrih smo prispele v mesto Treleborg, kjer smo se ob 23. uri zvečer vkrcale na trajekt.
Na trajektu smo spale v udobni kabini. Naslednje jutro smo se izkrcale v nemškem mestu Rostock. Sledila je dolga vožnja, saj smo prevozile 1.100 kilometrov. Prispele smo v Slovenijo, najlepšo državo na svetu. Takoj zjutraj pa služba…
Povzetek
V tem zapisu sem opisala predvsem Stockholm in druga manjša švedska mesta, moje vtise iz muzejev, šol, predstav, ki sem si jih ogledala in samo delno sem se dotaknila strokovnega vidika. Želela sem prikazati, kako pomembno je bilo, da sem se v sklopu izobraževanja lahko družila z domačini in spoznavala njihovo kulturo ter umetnost. Videla sem veliko muzejev in to toliko, kot jih nisem še v nobeni državi. Obenem sem bila cel čas v stiku s čudovito naravo.
Ko sem po dveh mesecih na fakulteti predstavila svoje vtise, jih je bilo toliko, da sem jih težko strnila v nekaj minut. Spoznala in obogatila sem se na vseh področjih. Takšno izkušnjo bi priporočala vsem. Ves čas sem se počutila varno in brez težav sem si marsikaj ogledala tudi sama.
Švedska je država, na katero pomislim, če me nekdo vpraša, kje bi živela, če ne bi v Sloveniji. Zaradi ljudi, kako živijo in razmišljajo, zaradi njihove skromnosti, odnosa do narave…
LAGOM. To je beseda, ki jih opisuje. Švedi pravijo: Najbolje je, kadar je vsega ravno prav. Pred kratkim sem prejela knjigo, ki govori o tem. Ko sem jo prebrala, sem razumela, zakaj mi je Švedska tako všeč.