Odločitev za Rodos
Poleti leta 2020 sem se odločila, da greva na sproščen dopust, brez načrtov, kaj si bova ogledala. Srečna sem bila, da lahko nekam sploh grem. Izbrala sem otok Rodos in to tudi iz tega razloga, ker nam je letalska družba stornirala polet na oddaljeno destinacijo, ki sem jo rezervirala decembra 2019. Drug razlog je bil, da zaradi korone izberem bližnjo destinacijo. Grških otokov je toliko, da sem z lahkoto izbrala enega, na katerem še nisva bila. Tretji razlog je bil, da so bile letalske karte res zelo poceni.
Nekaj dni pred odhodom sem uredila e-listine, ki so bile zaradi epidemije potrebne za vstop na otok. V petek, 31. 7. 2020, sva se malo čez polnoč z avtom odpravila do Dunaja. Vzdušje na letališču se mi ni zdelo drugačno kot običajno, le da je bilo manj potnikov. Tako je bilo tudi na letalu, saj so ostali nekateri sedeži prazni. Ko smo se posedli, so v notranjosti letala razpršili dezinfekcijsko sredstvo.
Prihod na otok
Ob 6. uri zjutraj smo poleteli in ob 9.35 pristali na letališču Diagoras v Rodosu (časovna razlika 1 ura). Na letališču so vsem potnikom pogledali kodo e-listine. Na podlagi te kode so določil, kdo se mora testirati. Kar oddahnila sem si, saj naju niso usmerili v tisto vrsto, ki je bila določena za testiranje. V tem primeru bi morala čakati na rezultate testiranja in biti do takrat v samoizolaciji.
Poklicala sva agencijo, pri kateri sva rezervirala avtomobil, saj je imela prostore 500 metrov od letališča. Prispel je njihov kombi in zaradi varnostnih ukrepov se je lahko samo Iztok peljal z njim do poslopja. Jaz in še eno dekle, katere fant je tudi odšel po avto, sva morali počakati na letališču. Čez nekaj minut se je Iztok pripeljal z avtomobilom. Vmes, ko sem čakala, je prišel nazaj fant in povedal, da avta ne moreta najeti, saj na kreditni kartici nimata zadostnega limita za kavcijo. Tudi limit, ki sva ga morala imeti midva, je bil kar visok, čez 1.000 EUR. Pred leti sva imela podoben problem in od takrat naprej se vedno natančno pozanimam, kakšen limit potrebujeva.
Vasica Stegna
Do vasice Stegna, kjer sva imela rezervirano sobo, sva potrebovala pol ure. V navigacijo sva najprej vtipkala Archangelos, nato Stegna Beach in prispela do majhne vasice s čudovito peščeno plažo. Sprejela naju je prijazna lastnica hiše in nama povedala, da so se pred časom vrnili iz Amerike in se sedaj ukvarjajo z oddajanjem sob in apartmajev. Lokacija hiše, v kateri sva bivala, je bila izjemna, saj sva imela do plaže nekaj metrov.
Naslednje dni sem se z neznanskim veseljem namakala v Egejskem morju, saj je bila temperatura morja zame ravno primerna, to je okrog 27 stopinj Celzija. Temperatura zraka je bila znosna, malo nad 30 stopinj. Posebej zanimivo je bilo, ko sva iz najine stalne plaže plavala eno uro in priplavala do romantičnega zaliva, ki sva ga zvečer opazovala iz restavracije. Še ena izjemna plaža, dostopna iz morske strani ali iz strmega hriba, a vredna vsakega od teh naporov.
Grška kulinarika
Za prve tri dni nisva imela drugih načrtov, razen lenarjenja, saj sva si želela odmisliti situacijo s korono in brezskrbno uživati na plaži. To sva tudi storila. Iztok se je pred potovanjem pogovarjal s prijateljem in ugotovil, da bosta tudi onadva z ženo nekaj časa bivala na Rodosu. Ko sva prispela, se je z njim slišal in ugotovil, da bivamo v isti vasici.
Tako je naneslo, da smo se družili dva večera. Skupaj smo odšli do restavracije z najlepšim razgledom v kraju in uživali v res izjemni večerji.
Naslednji dan smo se odločili za drugo restavracijo, v kateri je bilo veliko domačinov in tudi v tej je bila odlična hrana.
Všeč mi je bilo, da so skoraj v vseh lokalih postregli predjed, imenovano tzaziki, to je kruh z različnimi omakami. Na koncu obroka so večinoma prinesli še sladico ali pijačo ouzo, kar je bilo všteto v ceno obroka. Ouzo je bil postrežen z limono in v zdrobljenem ledu. Na takšen način je bil res dobrega okusa. Ko sem kdaj prej poskusila janeževo žganje, mi okus ni bil všeč, postrežen na takšen način pa je bil čisto nekaj drugega. Večerja je trajala obakrat kar nekaj ur in nikomur se to ni zdelo čudno. Res sva bila vesela, da smo si skupaj polepšali dopustniške večere.
Grška kuhinja mi je nasploh zelo všeč, saj so njihove ribje in tudi druge jedi res odlične. Poskusili smo tudi v vinske liste zavit riž z začimbami in posebno pito z makaroni. Seveda ni šlo brez tipične grške solate. Grška hrana vsebuje veliko olivnega olja, česna in zelišč.
Čez nekaj dni sva ugotovila, da je vasica Stegna znana na otoku kot lokacija, kamor se odpravijo domačini in turisti, ko želijo dobro jesti, saj njihove restavracije slovijo kot ene najboljših. To sva ugotovila tudi midva. Zajtrke sva si pripravila sama, ostala dva obroka pa sva večinoma jedla v lokalih. Dvakrat sva jedla v glavnem mestu, enkrat v Lindosu, ostale obroke pa v tej vasici.
Lindos
Po nekaj dnevnem ležanju na plaži se nama je obudila popotniška žilica in odločila sva se, da otok malo raziščeva, saj sva si v ta namen izposodila avtomobil. Prvič sva se podala na jug, saj sva si želela med drugim ogledati vasico Lindos. V kraj sva prispela proti večeru, zato je imel ogled zaradi zahajajočega sonca še poseben čar.
Vasica ima ozke ulice, v katerih številne trgovine vabijo k nakupu tradicionalnih izdelkov.
Ulice so bile skoraj prazne in redki turisti smo se lahko brez problema sprehajali. Kako polne so ulice, ko je običajna turistična sezona na vrhuncu, si nisem znala predstavljati. To sem se spraševala na vseh točkah, za katere sem predvidevala, da je običajno na njih mnogo večja gneča.
Povzpela sva se do akropole, ki so jo že zapirali. Akropola je nastala pred našim štetjem in je simbol vasice. Pogled z vrha na bele hiše je bil čudovit.
Odločila sva se, da bova razgled nad mestom uživala še pri večerji, zato sva se, kot večina turistov, odločila za večerjo v restavraciji z razgledom nad strehe. V Lindosu namreč ni veliko klasičnih restavracij, saj so večinoma v prvem ali drugem nadstropju, imenovanje Roof Restaurants. S strehe sva videla tudi vrh cerkve Panagia s kamnitim zvonikom in rdečimi ploščicami. Večerja je bila res romantična.
Epta Piges ali sedem jezer
En popoldan sva se odpravila v deset minut oddaljen park z imenom 7 Springs. Sprehodila sva se po področju parka.
Posebej naju je navdušil 150 metrov dolg tunel, v katerem je bila mestoma kar visoka voda, tako da sva bila mokra do kolen in še čez.
Voda, ki teče po tunelu, teče iz reke Loutanis. V enem delu tunela je bilo temno kot ponoči, zato sem si svetila z mobitelom. Na srečo je bilo tudi tukaj manj turistov kot običajno, zato je bilo doživetje še toliko boljše, saj se nama ni nikamor mudilo.
Ko se je tunel končal, sva videla, da se voda izliva v jezero. Le-tega so naredili italijanski delavci leta 1931 in je že takrat služil kot zbiralnik vode. Postavila sem se pod slap in uživala v pršenju vode, kar je bila dobrodošla osvežitev v vročem avgustovskem dnevu.
Nisem si mislila, da otok skriva takšne zaklade narave. Podobno sem pomislila, ko sem se sprehajala po parku v glavnem mestu Rodos.
Glavno mesto Rodos
Glavno mesto otoka sva si ogledala dvakrat, saj naju je mesto res očaralo. Se že ponavljam, a ponovno sva si ga lahko ogledovala brez običajnih množic ljudi. Domačini so nama povedali, da je v mestu desetkrat manj turistov kot jih je bilo še leto poprej.
Prvič sva parkirala blizu starega dela, pod obzidjem. Do glavnega dela sva hodila kar nekaj časa, po predelu, ki ni bil najbolj zanimiv. Nekako sva le uspela priti do središča, ki pa je bil popolno nasprotje le-tega. Čudovito mestno jedro, po katerem bi kar hodila in hodila.
Ogledala sva si palačo velikega mojstra vitezov, samostane, grad in zanimiv vodnjak.
Sprehodila sva se tudi po marini, kjer sem videla zanimive ladje, urejene kot trgovine.
Ko sva se v mesto vrnila drugič, se nisem mogla upreti številnim trgovinam. Takrat sva se odločila, da v centru mesta večerjava. Z izbiro lokala sva bila zadovoljna, saj sva jedla tradicionalno grško hrano.
Mesto je uvrščeno pod Unescovo svetovno kulturno dediščino kot eno najbolje ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Zanimivo je, da je bil rodoški kolos razglašen kot eno od sedmih čudes antičnega sveta. To je bil kip grškega boga sonca Helija, visok 33 metrov. Zgrajen je bil pred našim štetjem in je bil najvišji kip takratnega sveta. Že pred našim štetjem je bil kip porušen zaradi potresa.
Ogledala sva si tudi moderni del, v katerem sva našla lokal z odlično hrano. Nato sva odšla še izven mesta in si ogledala stari olimpijski stadion.
Na tem delu je pihal kar močan veter. Ker je bil najbolj vroč del dneva, si zaradi vročine nisva želela več ogledovati mesta in sva odšla na bližnjo plažo. Na tej plaži je bilo veliko prostih ležalnikov in senčnikov. Ko sem odšla iz avtomobila, sem hitro ugotovila, zakaj. Na zahodnem delu otoka je bilo skoraj nemogoče ležati na plaži. Raje sva se odpravila na plažo na vzhodnem delu, na kateri je bilo kar veliko ljudi, a ležanje na njej je bil pravi užitek.
Rodini park
Popoldan sva se odpeljala do parka, ki sva ga zagledala ob vstopu v mesto Rodos. Sprehodila sva se v parku, v katerem so prevladovale ciprese in bori. Potka je speljana ob potoku, zato je bil sprehod v vročem popoldnevu pravi užitek.
Park je bil prvi urejeni park na svetu, saj so se po njem sprehajali že v času Rimljanov. Med potjo sva občudovala tudi pave. Ogledala sva si tudi ostanke starodavne grobnice, ki naj bi bila grobnica Ptolomejcev. Nisem si predstavlja, da bom na otoku našla dve zanimivi sprehajalni poti, ki sta v tem podnebju kot balzam za telo in dušo.
Cerkev Tsambika
Večkrat sva se peljala mimo hriba, pod katerim je znana peščena plaža Tsambika. Ko sva se peljala ponoči, je bila pot do vrha osvetljena. Predzadnji dan sva se ponovno peljala mimo in v trenutku sva se odločila, da se bova zapeljala do poti, ki vodi na vrh.
Prispela sva do parkirišča, od koder je sicer bila speljana cesta še naprej, a ker je izgledala zaradi strmine kar malo strašljiva, sva se raje podala naprej peš. Po nekaj minutah sva prispela do tistega dela, ki sva ga ponoči videla. Pot naprej je vodila po številnih stopnicah. Ker je bil vzpon zaradi vročine kar naporen, je pa bil trud na koncu poplačan s čudovitim pogledom na velik del otoka.
Na vrhu je cerkev, po kateri je plaža pod njo dobila ime. Razgled na plažo Tsambika, vasico Stegna, pa tudi na drugo stran, na sever, je bil čudovit.
Pot domov
Domov sva se odpravila v petek, 7. 8. 2020. Iz Rodosa smo poleteli ob 10.20 uri in ob 12. uri smo pristali na Dunaju. Brez kakršnega koli posebnega pregledovanja sva prišla iz letališča; mimogrede sem zaznala le, da so vsem potnikom neopazno izmerili temperaturo. Na meji nas niso niti vprašali, od kot prihajamo in že sva bila nazaj, v Sloveniji.
Povzetek
Otok Rodos je res izjemno lep. Navdušile so me številne naravne lepote, peščene plaže, parki in zgodovinske znamenitosti.
Otok je kar precej zelen, urejen in ni čudno, da privlači številne obiskovalce. Omeniti moram še izjemno kulinariko in prijaznost domačinov, saj je bil tudi zaradi tega dopust popoln. Vesela sem bila, da sem se odločila ravno za ta otok, saj je bil dopust na njem v času korone dobra izbira. Zagotovo bi se na otok še vrnila, saj je na njem še nekaj skritih kotičkov, ki so zagotovo vredni ogleda.
Stroški za 2 osebi:
2 x povratna letalska karta Dunaj – Rodos – 137 EUR
zdravstveno zavarovanje za tujino – 33 EUR
parkirnina na Dunaju za 7 dni – 59 EUR
najem avta za 7 dni – 124 EUR
bencin za najeti avto – 40 EUR
7 x nočitev v Stegni – 350 EUR
hrana in pijača – 300 EUR