Heydar Alijev center
je popolno nasprotje zgodovine, ki sva jo občudovala na izletih. Zasnovala ga je iraško-britanska arhitektka Zaha Hadid, ki je znana po arhitekturnem slogu brez ostrih kotov. Stavba je res nekaj posebnega in je leta 2014 dobila nagrado Design museuma iz Londona. Center in še nekaj znamenitosti v mestu so poimenovane po enem od predsednikov Azerbajdžana – Heydar Aliyevu. Razprostira se na hribu, iz katerega je lep pogled na mesto Baku. Žal centra nisva mogla videti od znotraj, je pa zagotovo nekaj posebnega.
Pred centrom so razstavljena umetniška dela in imela sva srečo, da je bila še vedno na ogled razstava fotografij, ki so jo otvorili junija 2019. Razstavljena so bila dela iransko-francoskega fotografa Reze Deghatija, ki večinoma svoje fotografije objavlja v reviji National Geographic. Njegove fotografije povedo veliko o preprostih ljudeh, tako azerbajdžancev kot tudi drugih.
Azerbajdžanska državna opera in balet
Ko sem načrtovala potovanje, sem opazila, da je Baku tudi mesto kulture, v njem prirejajo različne festivale, imajo zanimive muzeje, skratka da so naklonjeni umetnosti. V dneh pred novim letom so v Bakuju ponujali različne kulturne dogodke. Kulturo države spoznaš najlažje tako, da obiščeš gledališko predstavo, opero ali balet. Odločila sem se za balet Hrestač in že doma kupila vstopnice.
Iz hotela sva se odpravila pravočasno. Receptorka je bila presenečena, ko sva ji povedala, kam greva. Peljala sva se, kot običajno, z avtobusom. Dvorane pa ni bilo tako enostavno najti. Stavba naj bi bila od avtobusne postaje oddaljena samo nekaj 100 metrov. Šla sva okrog stavbe in končno sva le našla vhod, ki je bil skoraj neopazen. Dvorano so zgradili leta 1910, to je bilo skoraj isto leto kot je nastala prva azerbajdžanska opera. Zanimivo je bilo opazovati domačine, ki so bili zelo urejeni in se je videlo, da jim obisk baleta veliko pomeni. Naju so opazovali z zanimanjem, saj v dvorani ni bilo turistov. Predstava je tudi naju navdušila.
Icherisheher – staro mestno jedro
je staro mestno jedro v središču mesta in je kot muzej na prostem. Baku je izredna mešanica novega in starega, prepletajo se moderne stolpnice in staro mestno jedro, ki je nekako skrito. Ko sredi Bakuja najdeš ta biser zgodovinske in kulturne dediščine iz preteklosti, te to res preseneti. Najbolj izstopata Maiden stolp in palača Shirvanshahs, ki sta na seznamu Unescove svetovne dediščine. V tem delu mesta je veliko prodajalcev s tradicionalnimi izdelki iz kovine in stekla, prodajajo pa tudi preproge. V tem delu je tudi nekaj muzejev, najbolj pa mi je ostal v spominu muzej preprog, ki ga prepoznaš že od zunaj, saj je zgradba v obliki preproge. Veliko je tudi lokalov s tradicionalno hrano, o čemer še nekaj v nadaljevanju.
Kulinarika
V starem delu mesta delu je, kot sem napisala, veliko lokalov s tradicionalno azerbajdžansko hrano. Spretne kuharice kar pred gosti spečejo zelo dober kruh. Jedla sva tudi liste vinske trte in jajčevce, različne vrste mesa, tudi v obliki kebaba, zraven pa riž – plov, kateremu dodajo zelo okusne omake. V hrani je bil velikokrat tudi žafran, ki ga sami pridelujejo. Kupila sem ga tudi za domov, za darilca. Presenečena pa sem bila, ko sem naročila kebab, saj so prinesli pečene perutničke.
V posebnih vrčih postrežejo odlično rdeče vino. Njihova hrana naj bi vsebovala veliko mesa in naj bi bila kar začinjena. Postrežejo tudi veliko zelenjave. Meni je bila hrana v večini lokalov več kot odlična. Samo v enem lokalu blizu Male Venecije, kot pravijo enemu predelu, mi ni bila. Tisti lokal je namenjen predvsem turistom.
Zanimiva kulinarična izkušnja je bila tudi, ko sva na tisti dolgi, zgoraj opisani promenadni ulici zavila v nekakšen šotor, kjer so večinoma jedli domačini. Zaželela sva si čaja in baklave, ki sta bila postrežena na zanimiv način. Natakar nama je na mizo prinašal veliko različnih posodic. Končno sva ugotovila, da si vzameš, kolikor želiš in na računu je le to, kar si pojedel in spil.
Nekateri lokali so na zelo visokem nivoju, kot v katerikoli evropski prestolnici. Postrežba je izjemna, hrana odlična, cene pa precej nižje kot v primerljivih lokalih v evropskih prestolnicah. Predvidevam, da so cene zadnja leta nižje, podobno kot v Kazahstanu, ko se je spremenil tečaj njihove valute, saj so nekateri popotniki zapisali, da so cene hrane visoke.
Novo leto
V Baku je prišlo veliko domačinov iz vasi ali drugih mest, zato je bilo dan pred novim letom in po njem veliko več ljudi kot prve dni, ko sva prišla. Večinoma so se zadrževali v nakupnih centrih, kjer so se veliko fotografirali.
Zadnje dni sva bivala v hotelu s petimi zvezdicami, saj je bila cena zelo ugodna. Prve dni sva v hotelu le prespala, za čez novo leto sem si želela več udobja in bazen oz. spa, da se malo razvajava, zato sva hotel zamenjala.
V hotelu niso imeli novoletne zabave, zato sva se po priporočilu hotelskega menagerja odločila, da bova novo leto dočakala v centru Bakuja. Priporočal nama je, da poiščeva ulico, kamor najraje zahajajo tuji turisti. Vprašala sva, kako bova to ulico našla. Odgovoril nama je, da je ne moreva zgrešiti, saj bodo tam turisti in glasba. V centru sem prvič doživela rahel šok. Množice ljudi. Polni lokali z domačini. Nikakor nisva našla ulice, ki nama jo je opisal menager. Malo sva še vztrajala in iskala ulico ter primeren lokal, predvsem na mojo željo, saj nisem želela pričakati novega leta v gneči, na prostem. Zavila sva v dva lokala, ki pa mi nista bila všeč. Končno sva našla ulico, ki je obetala. Lokali, ne prepolni, zanimivi… Odločila sva se za enega, kjer je bila še prosta miza. Natakar nama je dal list s coctaili. Iztok je želel cuba libre, jaz jagodni coctail. Nakar sva izvedela, da je to lokal, v katerem ne strežejo alkohola. Namesto tega nama je natakar ponudil vodno pipo. Vse je enkrat prvič. Bilo je veliko smeha, pipa in brez alkohola. Tako sva pričakala novo leto in si nazdravila. To je bil najbolj nenavaden vstop v novo leto, v leto 2020. Še uradno brez korone.
Kako sva prišla nazaj do hotela? Avtobusi so nehali voziti, na ulicah je bilo na stotine ljudi, nepopisna gneča, nenormalne vrste za taksije… Ni šans, da dobiva taksi. Za jutranje ure je bilo peš in z visokimi petami kar daleč, pravi podvig. Ni mi preostalo drugega kot da začnem pešačiti. Na srečo sva zagledala parkiran taksi, ob njem nikogar, v njem pa taksist. Iztok ga je vprašal, ali naju pelje. Odgovoril je, da ima zadnjo vožnjo in da naju bo peljal. Pomislila sem, da nama bo nabil ceno za turiste, a mi ni bilo mar. Plačala sva le nekaj manatov. Pa še napitnine se je otepal.
Zaključek
V državi sva se počutila prijetno in varno. O njej nisem našla veliko zapisanega, kar pa je bilo, pa ni vse držalo. V resnici je bilo je boljše kot sem prebrala.
Obisk Bakuja priporočam, saj boste pozitivno presenečeni. Imajo dobre hotele, dobro organiziran in poceni javni prevoz ter predvsem veliko za videti. Hrana je podobna naši in dobra, za vse okuse. Cene vsega naštetega so za naše razmere zelo ugodne. Nakupuješ lahko v nakupnih centrih, ki so takšni kot pri nas. Ljudje so prijazni in četudi živijo skromneje kot mi, ti skušajo pomagati. Po pripovedovanju domačinov ni dovolj služb; peščica ljudi je pa zelo zelo premožnih. Taksist, ki naju je ponoči peljal na letališče, je v tekoči angleščini povedal, da ena sama stolpnica stane milijardo evrov, sam pa s končano fakulteto nima druge možnosti kot da vozi taksi.
Skratka, ta destinacija mi je ostala v lepem spominu in zagotovo bi se z veseljem vrnila. Če se bom, se želim v času svetovne razstave Expo 2025. Odpeljala pa bi se še v kraje izven Bakuja, z najetim avtom. Po koroni.
Okvirni stroški za 2 osebi:
- 2 povratni letalski karti Budimpešta – Baku – 400 EUR (2 x 200 EUR)
- parkirišče v Budimpešti za 8 dni – 19 EUR (6.900 HUF)
- 2 x viza – 42 EUR (2 x 25 dolarjev)
- vinjeta za Madžarsko – 8 EUR (2975 HUF)
- 3 nočitve z zajtrkom za 2 osebi v hotelu s 5 zvezdicami – 243 EUR (456 AZN)
- 4 nočitve z zajtrkom za 2 osebi v hotelu ob morju – 126 EUR (241 AZN)
- ostala hrana za 7 dni – 200 EUR (obrok za 2 osebi cca 15-25 EUR)
- izlet za 2 osebi z agencijo v Gobustan – 25 EUR (2 x 25 AZN)
- izlet za 2 osebi z agencijo v Yanardagh in Ateshdah – 25 EUR (2 x 25 AZN)
- 2 vstopnici za balet Hrestač – 16 EUR (2 x 16 AZN)
- prevoz z avtobusi in taksiji – 20 EUR