Broadway, uresničenje sanj
Predstave na Broadwayu so vsak dan v tednu in to tudi dve na dan. Doma sem izbirala med neštetimi možnostmi. Pri odločitvi je bila pomembna tudi cena, saj gredo le-te v nebo. Ko sem se odločila za predstavo in sem prišla do zneska za plačilo, se je ta povišal še za davke, tako da je bila končna cena res visoka.
Po premisleku sem se izbrala preverjen musical Fantom iz opere, katerega cena je bila ugodna. Ta musical igrajo v Majestic Theatre in je na sporedu najbolj dolgo od vseh musicalov, saj ga igrajo že od leta 1988.

Kljub temu, da je na sporedu osem krat na teden že več kot 30 let, so bili vsi sedeži zasedeni. Pri ogledu sem uživala od prve do zanje minute, zato mi ni bilo niti za hip žal, da sem se odločila ravno za to predstavo. Tega, kar sem čutila ob ogledu, ne morem opisati. Všeč mi je bilo vse. Znana glasba, ki se dramatično stopnjuje, odlični pevci, kostumi in vzdušje. Z eno besedo – nepozabno.

Za naslednji večer nisem imela v načrtu ničesar, saj je imel Iztok karte za ogled košarkarske tekme NBA v Barcalays Centru, hčerka pa za koncert v Kings Theatre.


Zato sem se po ogledu predstave odločila, da si sama ogledam še eno. Najprej smo se skupaj z metrojem odpeljali v center. Ko smo se ločili, sem odšla do ulice, kjer je večina gledališč. Odločala sem se, katero predstavo bi si ogledala. Stala sem pred New Amsterdam Theatre, kjer so igrali musical Alladin. Ta musical je na sporedu od leta 2014, po predlogi animiranega Disneyevega filma. Postavila sem se v vrsto.

K meni je pristopila Francozinja, kar sem ugotovila iz pogovora. Povedala je, da ima na voljo eno vstopnico, ker je mož zbolel in mi jo proda, če jo želim kupiti. V denarnici nisem imela dolarjev, le evre, a je bila zadovoljna tudi z njimi.
Čez nekaj minut sem sedela na sedežu, ki je bil bližje odru, saj je bila ta karta še dražja. Uživala sem ob poslušanju glasbe in ogledu barvitih kostumov.

Sama sebi nisem mogla verjeti, da sem si ponovno ogledala musical. Že zdavnaj, posebej pa še od takrat, ko sem gledala TV serijo Glee, sem si želela v živo ogledati musical na Broadwayu in to se mi je uresničilo kar dva večera zapored.
Gospel v Harlemu
Velikokrat sem v filmih poslušala, s kakšnim navdušenjem Američani pojejo gospel, črnsko duhovno glasbo v cerkvah. Za nedeljsko jutro sem načrtovala, da se podamo v, za nekatere zloglasni Harlem, in si to ogledamo. Odšli smo do cerkve z imenom First Corinthain Baptist. Bili smo malo prepozni, zato smo morali čakati na naslednji vstop. Postavili smo se v vrsto in ker je deževalo, smo bili srečni, da smo bili v vrsti med prvimi, pod streho.
Končno smo dočakali, da je bila ura deset, ko smo lahko vstopili. Večina domačinov je bila pri maši ob 8. uri, saj je bila očitno naslednja namenjena turistom, ki smo bili v večini. Doživetje je bilo nenavadno, ker česa takšnega še nisem videla.

Posebej zanimivo je bilo petje, ki pa ga, žal, ni bilo toliko kot sem pričakovala. Ves dogodek je izgledal malo bolj komercialen. Da so na koncu vsake »predstave«, tudi na Broadwayu, zbirali donacije, je očitno v Ameriki nekaj čisto običajnega. Mene, ki tega nisem vajena, je to malo odbijalo. Tudi v gledališču in tukaj so na koncu prodajali majice, spominke in podobno. Kljub temu mi ni bilo žal, da sem si to pogledala. Če bi se še enkrat odločila, bi izbrala manj znano cerkev, saj je mogoče tam dogodek manj skomercializiran.
American Museum of Natural History
V nedeljo smo obiskali tudi enega največjih naravoslovnih muzejev na svetu, to je Ameriški naravoslovni muzej. Ker smo se do tja pripeljali z metrojem, smo morali kar dolgo časa stati v vrsti, da smo za nekaj dolarjev kupili karte. Tudi za ta muzej velja pravilo, da lahko daš za vstopnico toliko kot želiš. Ko smo prišli v muzej, smo ugotovili, da ima več vhodov in da na drugih vhodih ni gneče. Žal mi je bilo, da se nisem malo bolj pozanimala in smo po nepotrebnem dolgo čakali na vstop.
Muzej je res ogromen in nismo se mogli odločiti, kako bi se lotili ogleda. Med razstavljenimi predmeti izstopa velikanski skelet dinozavra.

Sprehodili smo se mimo planetarija, celega nadstropja dinozavrov in nekaterih drugih živali. Torej tukaj so snemali film Noč v muzeju? Ko hodiš po New Yorku, se tako rekoč ves čas sprehajaš med filmskimi kulisami.
Po nekaj urah, ko nam je zmanjkalo energije in se je zunaj pokazalo sonce, smo se odločili, da si bomo New York ta dan ogledovali na prostem.
Knjižnica New York Public Library
Včasih sem ves svoj prosti čas posvetila branju knjig, zato sem še vedno nostalgično vezana nanje. Zaželela sem si, da si ogledamo knjižnico v New Yorku, ki je ena največjih na svetu.

Leži v bližini Bryant parka. Sama stavba je impozantna, prav tako sam vstop v knjižnico, ki je veličasten. Ob vhodu v knjižnico smo najprej posedeli v kavarni in kot imajo Američani v navadi, sem si naročila veliko kavo, ki jo postrežejo kar v papirnati posodi.

Nato smo se sprehodili po knjižnici in vstopili tudi v predel, kjer so imeli nenavadno razstavo knjig avtorja J. D. Salingerja, katerega knjiga Varuh v rži je bila prevedena v številne jezike. Našli smo tudi izvod, preveden v slovenščino. Posebej privlačna se mi je zdela glavna čitalnica Rose Main Reading Room, v katero sem vstopila s posebnim zanosom, saj tukaj prebirajo in so prebirali knjige največji ameriški misleci.

Glavna železniška postaja (Central Station)
Če si v New Yorku, moraš obiskati tudi glavno železniško postajo, pa ne zaradi prevoza, ampak ker jo preprosto moraš videti. Če se moraš dobiti na tej lokaciji, je orientacijska točka znameniti ura, tako je vsaj prikazano v filmih.
Ko sem vstopila v prostor, sem najprej opazila čudovit strop, ki spominja na zvezdnato nebo. Naslednje, kar sem opazila, so množice potnikov in tudi tistih, ki so prišli, tako kot mi, da občudujejo železniško poslopje.

Glavna železniška postaja v New Yorku je ena najbolj obiskanih turističnih zanimivosti na svetu, saj jo dnevno obišče tudi tri četrt milijona ljudi. Tu lahko obiskovalec preživi kar nekaj časa, saj so na voljo številne restavracije, trgovine in tržnica.

Velik del zavzema Applova trgovina, kjer smo posedeli in si z višine ogledovali vrvež. Tovrstne trgovine smo obiskali večkrat, tako zaradi zanimive trgovine same, kot tudi, da smo si napolnili mobitele, ki smo jih nujno potrebovali za orientacijo po mestu.