Uvodne misli
Že dolgo sem si želela čez lužo, v Ameriko. New York, New York; doslej še neizpolnjena želja. Ob omembi tega imena se mi v glavi v trenutku pojavijo številne asociacije – Broadway, muzikal Glee, seriji Seinfeld in Prijatelji, Manhattan, muzeji, NBA tekme, Times Square, Kip svobode, vrtoglavi nebotičniki, 11. september in dvojčka… Toliko vsega. Enkrat v življenju ga preprosto moram videti.
Letalske karte niso več tako drage, na voljo so tudi cenovno ugodni brez prestopanja. Odločitev je padla. Poleti 2019 sem našla direkten let iz Milana in kupila karte. Jupi, za jesenske počitnice bom v New Yorku. Kdo bi šel z mano? Seveda Iztok, čez nekaj časa se je odločila še hčerka Mia in bili smo trije.
Lotila sem se načrtovanja, kako si vse zgoraj navedeno ogledati in to s čim manjšimi stroški. Amerika ni ravno znana kot destinacija, ki je poceni. To sem ugotovila že na začetku, ko sem se odločala za izbiro hotela ali apartmaja. Iskala sem le na Manhattnu, da bi imeli večina zanimivosti pri roki. Dolgo nisem našla nič ugodnega, potem pa se je na bookingu pojavila ponudba za najem sobe na koncu Manhattna, zraven parka Inwood Hill. Da bi se prepričala, če je to varen predel, sem prebrala vsa mogoča mnenja. Pri odločitvi je prevagalo, da je bila lastnica Sonia opisana kot izjemno prijazna oseba, zato sem se odločila, da ne bomo spali v hotelu, ampak pri njej.
Direkten let je bil na voljo iz Milana, zato sem se odločila, da bomo šli na pot en dan prej in bomo prespali v Milanu, saj je do tja kar nekaj ur. Po rezervaciji sobe v Milanu in spletni rezervaciji parkirišča sem se odločila tudi za nakup zdravstvenega zavarovanja za tujino. Mesec dni pred odhodom sem preko spleta uredila še vstopno vizo, ki se imenuje ESTA, brez katere ne moreš vstopiti v državo.
Moja največja želja je bila, da si v New Yorku ogledam musical na Broadwayu. Mesec dni pred odhodom sem vsem na spletu kupila karte za ogled Fantoma iz opere, Iztoku, športnemu navdušencu, pa tudi karto za ogled NBA tekme, Mia pa si je rezervirala koncert. Prav tako sem si že doma pogledala, katere muzeje bi rada videla in termin ogleda prilagodila temu, da si lahko nekatere dni v tednu določene muzeje ogledaš brez vstopnine. Na licu mesta sem ugotovila, da to v resnici pomeni, da lahko plačaš, kolikor sam želiš.
Veliko informacij o ogledih mi je dala sodelavka Milena, ki je bila v New Yorku nekaj tednov prej. Na zemljevidu Manhattna je označila vse, kar je videla in ta zemljevid mi je bil v veliko pomoč, saj sem si ob oblici stvari, ki se jih da v New Yorku videti, težko predstavljala, kje so. Ko sem bila tam, sem večkrat vzela zemljevid v roke in si z njim pomagala.
Prihod v New York
V četrtek, 24. 10. 2019, smo se popoldan odpeljali do Milana. Po poti smo pobrali še potnika iz Maribora, ki se je tja peljal preko prevoz.org in naša dogodivščina se je začela. Po poti nam ni bilo dolgčas, saj smo na prvem postanku ugotovili, da je naš sopotnik znan košarkarski sodnik. Iztok, ljubitelj košarke, je bil navdušen, da sta se lahko pogovarjala o njegovi najbolj priljubljeni temi.
V Milano smo prispeli pravočasno, saj smo morali prispeti do 22. ure, ker potem vstop več ni bil mogoč. Rezervirala sem jo, ker je bila le nekaj kilometrov oddaljena od letališča. Iz letališča Milano Malpensa smo imeli direkten 9-urni polet do New Yorka. Ob 18. uri smo pristali na največjem newyorškem letališču John Fitzgerald Kennedy (JFK). Da smo lahko vstopili v državo, smo, vsak posebej, morali odgovoriti na nekaj vprašanj. Zapomnila sem si, da so me večinoma spraševali o razlogih, zakaj sem prišla v Ameriko in kaj nameravam početi v New Yorku.
Na avtomatu smo kupili karte za AirTrain, ki stanejo 5 dolarjev na osebo, za eno vožnjo. Kart ne moreš kupiti z denarjem, samo s kreditno kartico. Z eno kreditno kartico lahko kupiš dve karti, za tretjo potrebuješ še eno kreditno kartico. Kar nekaj turistov je imelo s tem probleme in ko smo jih gledali, smo ugotovili, v čem je težava. Pot smo nadaljevali z metrojem. Kupili smo 7-dnevno MetroCard, ki smo jo kar veliko uporabljali, saj omogoča neomejeno število voženj z metrojem in avtobusom.
Metro postaja, na kateri smo po eni uri vožnje izstopili, je bila približno en kilometer oddaljena od manjšega bloka, v katerem smo stanovali. Gostiteljica Sonia je bila res prijazna in nam je nudila vse udobje svojega doma.
Povedala nam je, da je po rodu iz Dominikanske republike in že vrsto let živi v New Yorku. Tu živita tudi njena otroka, ki imata že svoji družini. Eden od njiju živi v prestižnem delu Manhattna, kjer za sobico plačuje astronomsko visoko najemnino. Sonia nam je po naših željah pripravljala odlične zajtrke. Dala nam je tudi dodatne informacije za oglede. Niti za trenutek mi ni bilo žal, da sem izbrala bivanje pri njej, saj nam je rada pripovedovala o sebi in tako smo iz prve roke izvedeli o tem, kakšno je življenje v New Yorku, predvsem na Manhattnu.
Nekajkrat smo si v bližnji trgovini kupili hrano, ki so jo pred našimi očmi tudi pripravili. Večinoma smo jedli solate z različnimi dodatki, burgerje in podobno. Ta hrana je bila okusna in cenovno ugodna, za razliko od hrane, ki smo jo jedli v centru Manhattna.
Centralni park
Prvič v življenju sem občutila, kaj pomeni, da se moraš privaditi na časovno razliko. Ko smo se zjutraj zbudili, je bila ura v New Yorku sedem, pri nas, v Sloveniji, pa je bila ura ena popoldan. Po dveh dneh bivanja smo bili od časovne razlike čisto zmedeni, posebej zvečer, ko gredo Newyorčani ven, mi pa bi šli spat. Prvi dan smo šli podnevi celo nazaj v sobo, da smo se med ogledovanjem malo naspali, saj enostavno nismo zmogli biti več budni. Še sreča, da prve dni nisem načrtovala ogleda večerne predstave, saj bi mi bilo zelo žal, če je zaradi hude zaspanosti ne bi mogla gledati.
Največ časa smo se zadrževali na Manhattnu, ki je eden od petih okrožij mesta New York City. Obdajajo ga reke Hudson, Harlem in East River. Naslednji dan smo se z metrojem odpeljali do 56 St (ulice). Prispeli smo do znamenite Fifth Avenue, ki je ena najprestižnejših nakupovalnih ulic na svetu.
Zagledala sem eno bolj prepoznavnih stavb mesta, to je Trump Tower Hotel, pred katerim je krogla sveta.
V ta del smo prišli zato, da bi si ogledali Centralni park. Odločitev za ogled je bila prava, saj je bil dan sončen in ravno primeren za začetek raziskovanja mesta.
Sprehodili smo se po delu parka, saj je park res velik. Najprej smo naleteli na manjši Bryant park in na drsališče, ki so ga nekaj dni prej odprli.
Kamorkoli sem pogledala, se je odpiral zanimiv pogled na nebotičnike in druge visoke stavbe, ki dajejo parku svojstven pečat.
Naslednje, kar sem videla, je bil znameniti most Bow, pod njim pa so plule ladjice in gondole. Jesenska idila, popestrena z raznobarvnim listjem, ki se lesketa na soncu. Res lepo. Ni čudno, da je bilo tukaj posnetih veliko ameriških filmov.
Preko ceste smo odšli do stavbe The Dakota building, v kateri je živel John Lennon.
Nato smo se vrnili v Centralni park in odšli do spomenika Strawberry Fields, ki je postavljen njemu v spomin. Malo smo posedeli na klopci in pomislila sem, kako lepo je bilo v muzeju skupine The Beatles v Liverpoolu, ko je ob belem Lennonovem klavirju v ozadju zaigrala pesem Imagine. Ni minilo nekaj minut, ko je ravno to pesem zaigral tudi glasbenik sredi Centralnega parka. Pesem je ustvarila magičen trenutek v spomin na legendarnega glasbenika, ob čimer nisem ostala ravnodušna.
V nadaljevanju smo nekaj časa hodili po delu 10-kilometrske krožne sprehajalne in tekaške pot. Ogledali smo si tudi kip Alice v Čudežni deželi.
Ker je bil že čas za kosilo, smo se ustavili kar v restavraciji v parku in si naročili tipično ameriško kosilo. Kosilo bi bilo še kar užitno, če bi bila hrana bolj začinjena.
Guggenheimov muzej
Malo pred 17. uro smo odšli do enega od petih svetovnih muzejev, ki spadajo v skupino The Guggenheim Museums, saj jih je ustanovila fundacija Solomon R. Guggenheim. To je zelo zanimiv muzej sodobne umetnosti, ki sem si ga želela enkrat v življenju ogledati.
Našla sem podatek, da je ob sobotah popoldan vstop brezplačen. To v bistvu pomeni, da lahko obiskovalci namesto vstopnine podarijo, kolikor sami želijo, saj naj bi bili muzeji v celoti financirani s strani mesta New York. Postaviti se moraš v vrsto in na blagajni poveš, koliko kart želiš in koliko denarja boš podaril. Ker je, kot sem že omenila, v New Yorku vse kar drago, smo z veseljem izkoristili to možnost.
Ogled muzeja me ni razočaral. Videla sem umetnine neznanih in znanih umetnikov, kot so Cézanne, Picasso, Gauguin in Van Gogh.
Sprehod med umetninami me je očaral in napolnil z občutkom sreče, ker se lahko sprehajam po tako veličastnem muzeju.
Bleščeči Times Square
Ko se je večerilo, smo se z avtobusom odpeljali do Times Squara. To res moraš videti. Trgovine, restavracije, bari.., nad njimi pa velikanske bleščeče reklame, kamorkoli pogledaš. Med obiskovalci se sprehajajo maskirani liki iz filmov, poulični glasbeniki, plesalci, pa tudi policisti na konjih.
To področje je eno najbolj obiskanih na svetu. Leži med Broadwayem in Sedmo avenijo, zato ga imenujejo tudi križišče sveta. Ko sem se sprehajala po ulicah, sem se spomnila številnih filmov, v katerih sem videla podobne prizore, ki sem jih sedaj gledala s svojimi očmi.
V mislih sem videla tudi slavno novoletno kroglo, ki je v enem filmu skoraj niso mogli pravočasno dvigniti, da bi bila pripravljena za spust ob odštevanju novega leta. V resnici nisem zagledala mesta, kjer naj bi se nahajala krogla. Nisem mogla verjeti, da se dnevno sprehaja tudi do pol milijona ljudi, na novoletno noč pa tudi milijon.
V tem predelu smo čisto po naključju našli tablo z napisom, da je tukaj umrl svetovno znan izumitelj Nikola Tesla. Napis je bil na hotelu New Yorker.
Po poti smo šli mimo številnih svetovno znanih gledališč na Broadwayu. Našli smo tudi kiosk, v katerem prodajajo cenejše vstopnice za predstave tistega dne. Vstopnice so pregrešno drage, posebej če želiš imeti boljše sedeže, v prvih vrstah. Ugotovila sem, da so znižane vstopnice na voljo samo za predstave, ki niso tako znane, zato sem bila vesela, da sem vstopnice kupila že doma. Ta predel nam je bil tako všeč, da smo se sem še večkrat vrnili. Vrnili pa smo se tudi zato, ker smo si ogledali predstavo na Broadwayu.