Tokrat sva se z Iztokom podala v Španijo na obisk k hčerki. Nekaj tednov pred načrtovanim poletom nama je letalska družba odpovedala polet, zato sva morala kupiti druge karte in to pri drugi letalski družbi.
Ker sem ob prvem nakupu letalskih kart rezervirala tudi avtomobil, sva imela vsaj to srečo, da nama je ostal rezerviran avtomobil. Namreč cena za najem je bila 101 euro, ker je zagotovo najcenejši najem, ki sva jih kadarkoli imela. Tudi kavcija za avtomobil je bila le nekaj manj kot 80 eurov, ki sva jih po najemu dobila nazaj. Zagotovo je bilo to zaradi nižje sezone, saj je bil najem avta čez tri leta, tudi v Španiji, mnogo višji.
Ogled muzeja Prado
V nedeljo, 30. oktobra 2011, sva ob 13.20 poletela iz letališča Marco Polo v Benetkah in ob 16. uri pristala v Madridu. Prevzela sva rezerviran avtomobil in se odpeljala do centra Madrida. Avto sva parkirala v garažni hiši blizu muzeja Prado. Ta dan je bil zadnji dve uri prost vstop v muzej, zato sva želela to izkoristiti in si ga na hitro pogledati. Ker so si ga tudi drugi obiskovalci želeli na takšen način muzej ogledati, sva morala kar pohiteti in iskati muzejske sobe, ki niso bile tako oblegane.
Muzej je veličasten in ponuja na ogled res veliko znamenitih umetnin. Je najpomembnejši španski muzej in eden izmed treh najbogatejših muzejev na svetu. V njem so razstavljena dela izjemnih španskih umetnikov: Diega Velázquez, Francisa Goye in El Greca ter številnih drugih. Takšnega muzeja si ne moreš ogledati v dveh urah, a sva bila nad tem, kar sva uspela videti, navdušena.
Cuenca
Ta dan naju je čakala še vožnja do mesta Cuenca, torej 166 kilometrov v smeri Valencie. Kraj sva si ogledala dvakrat, prvič na kratko in drugič bolj temeljito, saj sva v mestu prespala tri noči.
Cuenca je izredno lepo mesto, ki je uvrščeno pod svetovno kulturno dediščino Unesca. Posebnost mesta so hiše na strmih pečinah, pod katerimi teče reka Huecar. Hiše se imenujejo Casas Colgadas (Hanging Houses) in mestu dajejo prav poseben čar.
V preteklosti so bile tovrstne hiše po celotni soteski, sedaj je ohranjenih in obnovljenih le nekaj. Posebno lep pogled na mesto je bil iz razgledne točke.
V 16. stoletju so med hišami in samostanom San Paolo zgradili brv. Leta 1902 so zgradili sedanji most, preko katerega smo se tudi sprehodili.
Tam smo videli tudi simbol mesta, imenovan Torre de Mangana ali urni stolp.
Sprehod po lepo ohranjenem srednjeveškem mestu je na vsakem koraku razkrival kakšno zanimivo stavbo; katedralo, muzej ali kaj drugega. Posebej veličastna je katedrala Nuesta Senora de Gracia, ki je bila zgrajena v 12. stoletju.
V mestu smo preživeli tudi zanimive večere. Mislim, da sem tukaj prvič poskusila španske prigrizke, tapase in takoj so se mi priljubili. Res odlična ideja, da k pijači dobiš tako dobre prigrizke. Ker sva prespala pri hčerki, smo si tam pripravljali zajtrke in tudi enkrat kosilo.
Osebno sem spoznala tudi španske obrtnike, saj je Iztok po nesreči poškodoval masivno izrezljano mizo, ki je imela na vrhu debel marmor. Odpeljali smo se do izdelovalca marmorja. Ker z Iztokom nisva znala niti besede špansko, oseba, ki naju je sprejela, pa niti besede angleško, je pogovor najprej potekal z mimiko. Nato se je mladenka znašla in vzela v roke računalnik. S pomočjo google prevajalnika smo se nekako sporazumeli. Čez dva dni so pripeljali marmor, ki je bil na mizi kot ulit in le dober opazovalec bi lahko ugotovil, da ni original.
Valencia
Kratek obisk Španije sva hotela dodobra izkoristiti, zato smo se vsi trije odpeljali še do 200 kilometrov oddaljenega obalnega mesta Valencia. Tam smo spali blizu centra mesta. V bližini so gradili novi nogometni stadion Mestalla. Ogledali smo si staro mestno jedro, ki je pod zaščito Unesca.
Mesto sem uvrstila na seznam za ogled zaradi čisto drugačnega arhitekturnega stila, ki smo mu posvetili en celoten dan, lahko bi mu pa še več.
Mesto znanosti in umetnosti
Po špansko zaradi Ciudad de las Artes y las Ciencias. Gre za čisto posebno mesto v mestu. Verjetno se dotakne vsakega obiskovalca, ne glede na starost. Kaj takšnega še nisem videla. Imeli smo srečo, da je bil tisti dan sončen, temperature pa skoraj poletne.
Kupili smo vstopnico za tri doživetja in jo v celoti izkoristili. Zjutraj smo se vstali kar se da zgodaj in kakšno uro, preden so objekte odprli, prispeli tja. V začetku smo si skoraj sami najprej ogledali umetniško dovršene objekte od zunaj. Zasnovala sta jih španska arhitekta, ki sta znana po futurističnih idejah.
Gradnja objektov se je začela leta 1996. Čez dve leti je bila zgrajena prva, leta 2005 pa večina ostalih zgradb.
Kupili smo kombinirano vstopnico in si ogledali vse troje; muzej znanosti, oceanografski del in projekcijsko dvorano.
Najprej smo si ogledali največji akvarij v Evropi, ki ni bil samo akvarij, ampak mnogo več. Gre za nekaj povezanih stavb.
V njih so živali iz različnih ekosistemov; iz Arktike, Antarktike, Sredozemskega morja, oceanov in tropskih krajev. V stavbah so ustvarili dobre pogoje za živali in rastline. Občudovali smo tjulnje, obdane z ledom, pa delfine, flaminge, ptice, ki so prosto letale v največji »kletki«, kar sem jih videla. V spominu mi je ostal velikanski podvodni tunel, pod katerim smo občudovali najrazličnejše ribe.
Namen predstavitve morskega sveta, da moramo ohranjati edinstveno floro in favno tega sveta.
Naslednje, kar smo si ogledali, je bila največja projekcijska dvorana v Španiji, v kateri so predvajali trodimenzionalni film. Že stavba sama po sebi je nekaj posebnega. Ima več kot 100 metrov dolgo, posebej oblikovano streho, pod njo pa je okrogla dvorana.
Ker je bil dan naporen zaradi nenehnih doživetij, smo si vmes odpočili na prigrizku in kavi.
V muzeju znanosti smo postali majhni otroci in preizkušali zabavne eksperimente. Tudi ta stavba je nekaj posebnega. Moto muzeja je, da je prepovedano ne preizkušati, se ne dotikati in ne razmišljati. Tega pravila smo se držali, zato smo tudi tu neizmerno uživali.
Na koncu smo iz višine navzdol zagledali veliko pokrito igrišče za tenis, v katerem sta trenirala Marin Čilič in John David Newcombe. Iztok je bil posebej vesel, da ju je videl trenirati.
Madrid
Polni vtisov smo se vrnili v glavno mesto Španije, Madrid, kjer smo ostali naslednje tri dni. Ko smo se ponovno pripeljali v mesto, sem občudovala, kako široke so madridske ulice. Posebej je izstopala Paseo de la Castellana. Vožnja je na prvi pogled izgledala zaradi gostega prometa zelo zahtevna, a se lahko iz glavne ceste zapelješ na istosmerne stranske ceste, je Iztok povedal, da mu vožnja ne dela prevelikih težav.
Mesto ima poleg zgoraj omenjenega muzeja Prado, ki sva si ga ogledala prvi večer, še dva zelo znana muzeja. Tokrat smo se odločili za ogled muzeja Reina Sofia. Ponovno sem občudovala čudovite umetnine svetovno znanih slikarjev, med katerimi je tudi Salvador Dali.
Po mestu smo se največkrat peljali z metrojem, saj je bilo vseeno bolj praktično kot se voziti z avtomobilom; tudi zaradi parkiranja. Razdalje med znamenitostmi so bile res velike in peš ni bilo možno priti od ene do druge. Ko smo bili lačni, smo poiskali nekaj za pod zob; enkrat tudi v znani tržnici Mercado de San Miguel.
Čez dan in tudi zvečer smo se sprehodili mimo kraljeve palače.
Ogledali smo si tudi postajo Atocho, v kateri se je pred leti zgodil teroristični napad. Zgrajena je bila v poslopju stare železniške postaje leta 1851. V njej so pozneje zgradili velik tropski vrt z velikim številom rastlin in živali.
Eden od najbolj znanih madridskih trgov je Plaza Mayor, na katerem je bilo vedno živahno, še posebej zvečer. Všeč mi je bila tudi Plaza de Cibeles, ki je res eleganten.
Šli smo tudi do novega dela mesta, kjer je znani nogometni stadion Santiago Bernabeu, v katerem trenira znameniti Real Madrid. Iztok je bil navdušen, da ga je videl.
Odpeljali smo se do trga Plaza de Toros, kjer se nahaja znana arena za bikoborbe, imenovana Las Ventas.
Zanimiv je tudi španski trg, na katerem je kip v spomin piscu Miguelu de Cervantesu, ki je v 16. stoletju napisal znamenito knjigo Don Kihot. Knjiga je bila prevedena v več kot 140 jezikov, zato so španci nanj res lahko ponosni.
En dopoldan smo se podali v velik park El Retiro, v katerem se domačini sproščajo, si pogledajo kakšno razstavo, se ukvarjajo s športi in počivajo. V parku je jezero, na katerem je skoraj celo leto možno veslati.
Videli smo čudovito kristalno palačo s steklenim paviljonom, ki je del muzeja Reina Sofia in jo uporabljajo kot prostor za razstave, pa tudi za vzgajanje eksotičnih rastlin. V njej smo si ogledali razstavo mladega umetnika.
V parku smo opazili veliko različnih skulptur in fontan. Najbolj obiskan je spomenik Alfonsu XII. Park ima tudi temačno posebnost, saj je v njem kip padlega angela, ki je menda edina skulptura na svetu, ki je posvečena hudiču. Kljub temu je bil sprehod po parku za nas sproščujoč oddih od mestnega vrveža.
Toledo
Zadnji dan smo se podali v 70 kilometrov oddaljeno mesto Toledo, saj smo želeli videti staro mestno jedro, ki je pod zaščito Unesca. Mesto je bilo uvrščeno pod svetovno kulturno dediščino, ker se v njem čudovito prepletajo arhitekture krščanske, arabske in judovske kulture.
Stari del mesta je izrazito ločen od predmestja, saj je obdan z velikim obzidjem, ki je staro 1.200 let. V predel smo vstopili skozi znamenita mestna vrata. V nadaljevanju smo ugotovili, da je še nekaj zanimivih vrat, ki so bila zgrajena v različnih obdobjih.
Ko smo si ogledovali notranjost obzidja, smo videli tako mošeje, kot katedrale in sinagoge. V katedrali so na ogled umetniška dela El Greca, ki je bil rojen v Toledu, pa tudi umetnine Goye in Van Dycka. Hiše so bile zelo urejene in okrašene z zanimivimi balkoni.
Posebej lep je bil pogled na rdeče strehe, iznad katerih se je mogočno in elegantno dvigal kraljevski grad.
Poseben pečat mestu so dale trgovinice in pred njimi na ulicah razstavljeni ročno izdelani izdelki iz zlata, srebra in jekla. Po izdelavi mečev so bili tod znani že 500 let pred našim štetjem. Ogled Toleda je lepo zaokrožil 7-dnevno potepanje po tem delu Španije.
Stežka smo se poslovili, saj sva se vračala sama; hčerka je še ostala. Domov sva se vračala v nedeljo, 6. novembra 2011. Iz Madrida smo poleteli ob 10.20 uri in ob 12.45 smo pristali v Benetkah.
Zaključek
Španija je zame, tako kot Italija, država z zelo bogato in zanimivo zgodovino, s čudovitimi mesti in prijaznimi ljudmi, zato se rada vračam. Država je tako velika, da si jo moraš ogledati postopoma, saj je vsak njen del drugačen in vreden ogleda. Na tem potovanju se mi je od mest posebej vtisnila v spomin Valencia, zaradi nepozabnega Mesta znanosti in umetnosti. Zame še neraziskan je sever države, zagotovo pa bi si z veseljem še enkrat ogledala Barcelono. Pa še kakšen otok…
Stroški za 2 osebi:
2 x povratna letalska karta Benetke – Madrid – 301 EUR
7-dnevni najem avta – 101 EUR
nočitev v hotelu v Valencii – 49 EUR
2 x karta za Mesto znanosti in umetnosti ali Le ciutat de les arts i les ciencies – 76 EUR (2 x 38 EUR)
3 x nočitev v Madridu – 120 EUR
bencin za najet avto – 40 EUR
hrana in pijača – ocenjeno na 300 EUR