Odločitev za Dubaj
Ko sem bila prvič na sejmu EXPO 2015 v Milanu, sem bila nad videnim zelo navdušena. Svetovna razstava dosežkov in presežkov, na kateri je razstavljalo skoraj 150 držav sveta. Naslednji stik s to razstavo sem imela v Kazahstanu, saj sem si nekaj mesecev po razstavi ogledala objekte EXPO 2017 in tudi ti so me izjemno navdušili. Zato sem se odločila, da si bom ogledala EXPO 2020 v Dubaju. Zaradi corone je bila razstava prestavljena za eno leto. Razstava se je začela jeseni 2021, zato sem bila zelo vesela, ko sem zasledila cenovno res zelo ugodne letalske karte iz Budimpešte za Abu Dhabi. Čez en mesec sem prejela obvestilo letalske družbe, da bo pristanek v Dubaju, kar je bilo v resnici zaradi covid situacije še boljše.
Zasledila sem, da se bo ravno tisti dan, ko bova prispela v Dubaj, končala kolesarska dirka po ZAE, na kateri bo nastopal tudi najboljši kolesar na svetu, Tadej Pogačar. Bilo mi je žal, da dirke ne bova mogla videti.
Pogoji za vstop v Združene arabske emirate
Zaradi corone je bilo res bolje, da smo pristali v Dubaju, saj so bili za Abu Dhabi še malo strožji pogoji za vstop. Kljub opravljenem cepljenju je bil pogoja za vstop v državo negativen PCR test, ki je moral biti opravljen manj kot 72 ur pred vstopom. Čakati na rezultat je bilo kar stresno. Pa niti ni bilo poceni, saj sva za oba testa plačala 160 evrov. Razmišljala sem o tem, da bi šla na testiranje v Avstrijo, kjer je bilo testiranje brezplačno, a nisem želela tvegati, da ne bi pravočasno dobila papirjev, saj je bil pogoj, da je test v papirnati obliki in opremljen z žigom.
Iztok je šel na test dopoldan, jaz pa nekaj ur za njim, zato sem bila cel popoldan na trnih. Šele zvečer sva oba prejela rezultate. Kako je potovati v coroni, sva sicer imela izkušnje, a za predhodna potovanja je zadoščal hitri test, za katerega si rezultate izvedel v nekaj minutah. Uredila sem nama dodatno zdravstveno zavarovanje, ki je vključevalo zavarovanje tudi če primer, da zboliš za corono. Prav tako sva si pridobila nova potna lista, saj je bil pogoj za vstop tudi to, da mora biti potni list ob vstopu v državo veljaven še 6 mesecev.
Začetek potovanja
Na pot sva se podala v soboto, 26. februarja 2022, opremljena s celim kupom papirjev. Iz Budimpešte smo poleteli ob 12.35, v Dubaju pa smo zaradi 3-urne časovne razlike pristali ob 21.10 uri. Zaradi pozne ure prihoda sem za prvo noč rezervirala hotel blizu letališča. Poiskala sva taxi in se odpeljala do hotela. Naslednje jutro sva poiskala postajo za metro, ki je najbolj ugoden način prevoza v Dubaju. Postaja je bila zelo blizu in to je bila sreča, saj je bilo že zjutraj zelo vroče. Tudi večina potnikov je priporočala, da izbereš hotel, ki ima metro postajo v neposredni bližini.
Pozneje sem ugotovila, je bil ta dan eden najbolj vročih kar sva bila v Dubaju. Najin hotel je bil prav tako blizu metro postaje, ki se je imenovala Dubaj Internet City. Po poti sem občudovala urejenost mesta. Same stolpnice me niso tako impresionirale, saj sem jih že bila navajena iz prejšnjih potovanj.
Ko sem si ogledovala avtomobilski promet in šest pasov, po katerih so vozili, mi ni bilo jasno, kako je poskrbljeno za pešce, ko morajo priti čez glavno cesto. Bojazen je bila odveč, saj je bilo na metro postaji odlično poskrbljeno za to. Vsaka postaja je imela nadvoz in cel kup izhodov. Po poti sva se ustavila v trgovini in ugotovila, da cene niso tako pretirane kot bi za takšno mesto pričakovala.
Prispela sva v hotel v predelu Al Barsha, ki je več kot izpolnil moja pričakovanja. Posebej sem se razveselila bazena, ki je imel prijetno ogrevano vodo in sva se v njem nekajkrat osvežila. Cena za bivanje je bila res ugodna, glede na to, kaj sva za ta denar dobila. Ko sva čakala na sobo, sem zagledala turistično agentko. Kar pri njej sem kupila karti za EXPO in znamenitosti. Karte za EXPO so bile cenovno res ugodne, saj so za zadnji mesec cene še znižali in kar je bilo res navdušujoče je bilo to, da je karta veljala za večkraten vstop. Zato sva se odločila, da greva kar takoj na razstavo in če nama bo všeč, še enkrat. To je bila daleč najboljša odločitev na celem potovanju.
EXPO 2020
Na metro postaji sva si že prej kupila kartico, na katero sva naložila nekaj denarja, saj sva načrtovala večino voženj z metrojem. Do prizorišča je bilo približno 20 minut. Proga v tisto smer se imenuje EXPO 2020 in končna postaja je bila cilj večine potnikov. Na letališču sva dobila promocijsko sim kartico za mobitel, zato sva ob izstopu poiskala tega operaterja, da jo je aktiviral. Večinoma sva si kar v hotelu na wifi-ju poiskala vse podatke, ki sva jih potrebovala, zato si sim kartice naslednje dni nisva kupila.
Uporaba maske je bila ta čas še obvezna v vseh notranjih prostorih hotelov in restavracij, na zunanjih prostorih razstavišča pa so jo priporočali.
Na vhodu sva dobila zemljevid, ki ga nisva natančno naštudirala in sva se raje prepustila prvim vtisom. Vzhičena sva se fotografirala pred slovensko zastavo. Med drugim sem opazila plakat, na katerem so bila imena zapisana imena Boney M, Village People in Bonnie Tyler in datum 27. 2. 2022. Ob tem sem nostalgično pomislila, da bodo na večernem koncertu imitatorji izvajali njihove pesmi.
Začela sva si ogledovati manjše paviljone in naletela sva na paviljon Lesota. Ta se nama je zdel zanimiv zato, ker trenutno v tej državi živi družina, ki sva jih spoznala na enem od potovanj. V naslednjem paviljonu se je Iztok preizkusil v spretnostnih igrah z drugimi obiskovalci in bil je kar uspešen.
V uzbekistanskem paviljonu sva si privoščila kosilo, ki sem si ga zapomnila zato, ker je bila hrana kar draga, a zelo okusna.
Cel čas sem govorila, da morava čimprej priti do slovenskega paviljona. Končno sva prispela do tja in se seveda tudi pred njim fotografirala.
Ko sva do vhoda, sem zagledala vrvico in izgledalo je, da v paviljon ni možno vstopiti. Vprašala sem angleško govorečo hosteso, zakaj ne moreva naprej, saj sva Slovenca in bi si rada ogledala naš paviljon.
Spustila naju je naprej rekoč, da pravkar poteka slavnostni sprejem za zmagovalca kolesarske dirke. KAJ? Slišim in vidim prav? Saj to je sprejem za Tadeja Pogačarja! Na televiziji sva videla, da je seveda zmagal na dirki, ki je bila prejšnji dan. Sedaj sem ga zagledala tukaj! Od sreče sem dobila solzne oči. Najprej sem fotografirala Iztoka, nato sem se tudi jaz. Nepopisni občutki. Kaj je to mogoče, da sem pravkar na sprejemu za NAJ kolesarja sveta, ki je povrhu vsega Slovenec?
Hostese sem prosila, da mi dajo slovensko zastavo, s katero sem neutrudno mahala naslednji dve uri. Malo pozneje sem zagledala še mojo potovalno vzornico, Mojco Mavec. Ponovno sem bila brez besed. Ogovorila sva jo in dan je postal še bolj čudovit.
Nato sem zagledala še eno legendo, ki jo neizmerno občudujem. Karmen Švegl. Tudi z njo sva na kratko spregovorila in ji to tudi povedala. Naslednji dan sva na televiziji videla, da že poročala iz vojnega območja. Karmen, vsaka čast. Ponovno sem imela solze v očeh.
Sprejem se je čez nekaj minut zaključil in oder so pričeli pripravljati za koncert. Razmišljala sem, kdo bo nastopal. Pred nas je prišel, nihče drug kot, Klemen Slakonja.
Približno polovica poslušalcev smo bili Slovenci. Na koncu smo bili navdušeni čisto vsi; Klemen je spet »raztural«. Preplavili smo občutki, da sem ta večer doživela nekaj res lepega. Vrhunec potovanja, že takoj prvi večer. Ko sva polna vtisov odhajala iz slovenskega paviljona, sva občudovala še velikansko kupolo, ki je spreminjala barve. Pod njo so predvajali glasbo.
Malo naprej, v smeri izhoda, sva videla, da je tam zbrana velika množica ljudi in poslušala koncert. Spomnila sem se na plakat in pogledala na velika »big screena« in ugotovila, da ne gre za imitatorje. Na odru je stala legendarna skupina Boney M oz. ena od članic, ki je bila v originalni zasedbi.
Poslušala sva še Bonnie Taylor, ki je z raskavim glasom zapela njeno največjo uspešnico, nato sva omagala. Takšnega dneva niti v sanjah nisem pričakovala. Bila sva v pravem trenutku na pravem mestu. Kdor je bil ta dan v Dubaju, v slovenskem paviljonu kot midva, si bo to zagotovo zapomnil za vedno. Nepozabno, neopisljivo doživetje.
Dubai Mall
V Dubaju se hitro navadiš na to, da je vse, kar vidiš, presežek, pa naj gre za arhitekturo, vrtove ali kaj drugega. Ko sem delala načrt ogledov, nisem mogla mimo tega, da vključim vanj največji nakupovalni center na svetu, Dubai Mall.
Ta je znan tudi po tem, da ima poleg več kot 1000 trgovin tudi velikanski akvarij in drsališče.
Zato se v njem kar nahodiš. Za najbolj petične goste je na voljo tudi taxi znotraj tega velikanskega nakupnega centra.
Ko sva po nekaj prehojenih kilometrih omagala, sva se po kažipotih orientirala in poiskala izhod, ki vodi do jezera in od koder lahko občuduješ najvišjo stavbo na svetu, Burj Khalifo. Začudena sem bila, da lahko 828 metrov visoko stavbo sploh dobim v kader za fotografijo. Bil je čudovit sončen dan, zato sva se sprehajala ob umetnem jezeru. Naenkrat se je zaslišala klasična glasba in na jezeru so oživele vodne fontane in tako rekoč zaplesale. Neznanske količine vode so visoko brizgale v zrak, tudi do 50 metrov. Gledalcev nas ni bilo veliko, zato sem si lahko to nenavadno zadevo ogledala iz katere koli točke jezera.
Mall of the Emirates
V enem dnevu si ne moreš ogledati obeh najbolj znanih nakupovalnih centrov.
Mall of Emirates je sicer polovico manjši, a je znan zaradi tega, ker se v njem lahko smučaš ne glede na to, kateri letni čas je. V tem delu konstantno vzdržujejo temperaturo okrog 0 stopinj Celzija.
Ko sem smučišče Ski Dubai zagledala skozi stekleno steno, nisem mogla verjeti svojim očem. Videla sem smučarske steze, ki vodijo iz osemdeset metrov visokega hriba, proge za sankanje, vlečnice, steze za bob. Samo pingvinov nisem videla, saj naj bi jih vsake toliko časa izpustili na ogled obiskovalcem. Noro. V tem nakupnem centru potrebuješ samo kupček denarja in že se lahko prepustiš smučarskim ali kakšnim drugim užitkom, tudi poleti.
Čudovit park Miracle Garden
Če že lahko izbiram med naj naj, pa sem se odločila, da si ogledava največji cvetlični vrt na svetu. Od najinega hotela sva imela 20 minut vožnje, a ker tja metro ne pelje, sva si naročila taxi.
Ogled parka me je res navdušil, saj je mnogo lepši kot sem si ga predstavljala.
V parku je bilo na tisoče in tisoče cvetov. Uradno naj bi bilo 50 milijonov cvetov in 250 milijonov rastlin. Veličastno. Besede tega ne opišejo, malce več povedo fotografije.
Kar nisem mogla nehati fotografirati. Cel čas sem govorila: »Iztok, samo še to. Pa tu še me slikaj, prosim.«
Nenadoma sem zagledala mlad par v poročnih oblačilih, v spremstvu družic, to je čudovitih mladenk v dolgih rdečih oblekah. Zagledala sem rože med rožami.
Najin sprehod je trajal kar dolgo, do sončnega zahoda. Po zvočnikih so sporočili, da se lahko obiskovalci poslužimo brezplačnega avtobusa, ki pelje do enega od neštetih nakupnih centrov v Dubaju.
Burj Khalifa
Za svoj rojstni dan sem si zaželela, da bi bila na najvišji stavbi na svetu. Ker je to draga želja, sem se zadovoljila s tem, da se povzpneva do 125. nadstropja Burj Khalife, poslovne zgradbe, ki je bila zgrajena leta 2010. To je mnogo višje kot 61. nadstropje v Bangkoku, kjer sem bila nekaj let nazaj.
Nekaj minut pred 15. uro sva bila ponovno v Dubai Mallu. Nekaj časa smo se pomikali do dvigal in si vmes ogledovali napise, kdaj in kako so zgradbo gradili. Dvigala vozijo skoraj 40 km na uro, zato smo zelo hitro prispeli na višino 452 metrov. Če bi vzela karte do 148. nadstropja, kamor se lahko kot turist pelješ najvišje, bi bilo to 100 metrov višje in kar precej dražje.
Spomnila sem se, da me je bilo na Eifflovem stolpu malce strah, tu pa sem bila 3x višje. Občutek, ko sem si ogledovala stolpnice pod mano, je bil zelo nenavaden.
Iz razgledne ploščadi sem si ogledala velik del Dubaja. Ta se razteza na 70. kilometrih in verjamem, da se ob zelo jasnem vremenu vidi puščava. Kljub malce nejasnemu vremenu sem videla tudi najbolj znameniti hotel v obliki jadra. Arhitekturni presežki sveta so bili tako rekoč na moji dlani. Ob tem sem se zavedala, da sem si za rojstni dan izbrala res neponovljivo darilo.
Pogled na Burj al Arab
Ves teden je bilo v Dubaju čudovito sončno vreme. Dnevne temperature so bile med 24 in 28 stopinj Celzija, nočne okrog 20. V takšnem vremenu si ne moreš kaj da si ne zaželiš ležanja na plaži in kopanja v morju.
Na plaži sva bila dvakrat. Prvič sva se najprej z metrojem zapeljala do področja Dubaj Marina, nato pa še do končne postaje s tramvajem. Najin cilj je bil, da prideva čim bližje najbolj znanemu hotelu Burj al Arab.
Uspelo nama je, da sva ga uzrla ravno v času, ko je zahajalo sonce. Plaža, na kateri sva bila, je naravna in manj obljudena. Na njej ni bilo več veliko ljudi, a tisti, ki smo bili, smo uživali v prekrasnih pogledih na hotel in stolpnice, ki so se dvigale v ozadju. Ta dan se nisva kopala. Kopala sva se predzadnji dan, kar bom opisala v nadaljevanju.
Plaža JBR in Dubai Ain
Do plaže JBR sva se peljala s prevozom, ki ga je nudil hotel. Prispela sva so urejene plaže, ki nudi številne možnosti zabave.
Všeč mi je bila, ker je peščena in bele barve. Voda v morju je bila ravno dovolj topla, da sem prav uživala. Imela je okrog 24 stopinj Celzija. Ko sem plavala, sem lahko občudovala največje panoramsko kolo na svetu, ki so ga zgradili zaradi razstave EXPO 2020. Kolo je visoko 250 metrov in leži na bližnjem otoku Bluewaters. Pozneje sva se sprehodila tudi po predelu Marina, ki je res prestižen del mesta.
Dubaj Creek – Deira
En popoldan sva namenila tudi ogledu starega dela mesta, ki leži v predelu Deira. Sprehod skozi stari del mesta me je navdušil.
Tam nisva srečala veliko ljudi in tudi zato je bil ogled še boljši. Občudovala sem tradicionalne hiše, ki so dobro ohranjene oz. obnovljene.
Ena izmed njih je Al Fahidi, ki je najstarejša stavba v Dubaju. Domačini ponujajo lične tekstilne in druge izdelke. V tem delu je tudi veliko tržnic, ki se imenujejo Souk.
Prispela sva do postaje za ladjice, imenovane abra. Z abro sva se za nekaj dirhamov peljala preko kanala na drugo stran. Hotela sva si ogledati katero od številnih tržnic, ki ponujajo zlato, dišave ali začimbe, a ker naju je že lovila tema, sva se odpravila do hotela, v katerem so bivale moje sodelavke, ki so bile tudi takrat v Dubaju. S sodelavkami se žal nisva srečala, sva pa več kot eno uro klepetala z Iztokovim prijateljem iz otroštva.
EXPO 2020 drugič
Ker naj bi bila največja gneča od petka do nedelje, sva se odločila, da greva na EXPO med tednom. Ko sva bila prvič na razstavi EXPO 2020 sva ugotovila, da se moraš samo za japonski paviljon prijaviti preko spleta. V ta namen sem naredila vse korake, ki so bili opisani na spletu. Paviljone so uradno odprli vsak dan ob 10. uri, vhod na razstavišče pa ob 9. uri. V četrtek, 3. marca 2022, sva prispela do vhoda le nekaj minut po odprtju in takoj sva pohitela do japonskega paviljona, ki pa si ga vseeno nisva ogledala. Povedali so nama, da je za četrtek že vse polno. Bila sem kar razočarana.
Ko je razočaranje minilo, sva si na zemljevidu označila, katere paviljone si želiva pogledati. Zjutraj še ni bilo gneče, zato sva si uspela pogledati kar veliko paviljonov.
Vsega skupaj sva si jih oba dneva ogledala več kot 20 in to večinoma tiste, ki so bili na spletu po mnenju obiskovalcev opisani kot najbolj zanimivi ali atraktivni.
V teh dveh dneh sva videla naj izjemno dobre vizualne predstavitve držav, ki na celem svetu veljajo za vodilne po izumih in tehnologiji.
Po končanem dnevu sem bila kar izčrpana. Pa se je izplačalo. Pol ure pred zaprtjem sva omagala in zaključila z ogledovanjem. Vtisi so bili ponovno izjemni.
V spomin so se mi vtisnile barve v vseh možnih odtenkih in zvočni ter vizualni efekti. Uauuu!
Hrana
Ko sem načrtovala potovanje, sem bila vesela, da sem našla ugodne letalske karte in ker sem pravočasno rezervirala hotel, je bil tudi ta zelo poceni. Pričakovala sem, da bova pa dala kar veliko denarja za hrano. Pa ni bilo tako. Zajtrke sva tako ali tako imela, ostalo hrano sva prav tako jedla v hotelu, v katerem sva bivala, pa tudi v restavracijah v mestu in na EXPU. Tam sva naletela na lokale z zelo visokimi cenami, pa tudi na takšne, kjer je bila cena zelo sprejemljiva. Večinoma sva jedla azijsko hrano, ki sva je že navajena. Alkohola nisva pila.
Zaključek
Domov sva potovala v soboto, 5. marca 2022. Ker sva imela polet iz Dubaja šele ob 21.55 uri, sva imela še cel dan na razpolago. Odločila sva se za uživanje v hotelskem bazenu in za sprehod v okolici hotela. Dan sva preživela ležerno. Sobo sva morala zapustiti dopoldan, a sva se znašla in sva ostala na hotelskem bazenu do petih zvečer. Z avtobusom sva se odpeljala do letališča.
Strah me je bilo edino tega, da sem kaj spregledala, ko sem brala pogoje za vstop na letalo ali v Madžarsko. Uslužbenka na letališču je dolgo pregledovala papirje in spraševala, zakaj nimava vize. Pojasnila sva ji, da je Slovenija v EU in da za vstop na Madžarsko ne potrebujeva vize, šele naju je spustila naprej. Uro po polnoči smo pristali v Budimpešti. Tokrat se je tudi Iztok strinjal, da prespiva blizu letališča in se naslednji dan vrneva domov. Res sva bila utrujena, tudi zaradi časovne razlike in vesela sem bila, da sva se tako odločila.
Vtisi
Prvotno sem načrtovala, da bova po državi potovala, torej da si bova ogledala tudi puščavski del ZAE. Ker bi morala pred vstopom v Abu Dhabi ponovno opraviti PCR test, sem se temu odpovedala. Kljub temu je bil en teden za ogled Dubaja dobra odločitev. Če si ne bi ogledala EXPA, bi se mogoče en dan več kopala ali pa bi se odločila še za ogled palmovega otoka ali kakšne druge zanimivosti, ki jih mesto ponuja. Če se bom še kdaj podala tja, bom mogoče že lahko občudovala prvi podvodni hotel na svet, mesto čudes, največje letališče na svetu ali vrtečo se stolpnico. Ali pa si bodo izmislili še kaj drugega. Idej in predvsem denarja jim očitno ne manjka.
Res pa je, da sem pričakovala, da bo potovanje dražje, saj naj bi bili Združeni arabski emirati ena najbogatejših držav na svetu. Če bi šla tja še enkrat, bi izbrala približno isti letni čas, dodala pa bi še ogled puščave in Abu Dhabija. Dubaj je mesto, ki res vreden ogleda.
Stroški za 2 osebi:
– 2 x PCR test – 160 eur
– zdravstveno zavarovanje – 30 eur
– parkirišče v Budimpešti – 25 eur
– 2 letalski karti Budimpešta – Dubaj – 250 eur
– 7 x nočitev v hotelu 4 zvezdice z zajtrkom – 500 eur
– 1 x nočitev v Budimpešti – 43 eur
– taxiji in prevozi z metrojem v Dubaju – 50 eur
– 2 x karte za EXPO 2020 – 20 eur
– 2 x karte za ogled Burj Khalife – 70 eur
– 2 x karte za ogled Miracle Garden – 14 eur
– hrana – 300- 400 eur