Latvija – Riga
Po poti sva ponovno naletela na zelo urejeno restavracijo, v kateri sva jedla.
Po prevoženih 400 kilometrih sva prispela v Rigo, glavno mesto Latvije.
V mestu je bilo veliko prometa, saj sva bila navajena, da so bile ceste v Latviji bolj prazne. Odpeljala sva se do manjšega hotela, ki je bil v privatni lasti in prenovljen. Peš sva se sprehodila do mesta.
Ogledala sva si zgodovinsko središče mesta, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine zaradi arhitekture, imenovane Art nouveau iz 19. stoletja.
V mestu je bilo veliko pouličnih umetnikov. Dekleta so mimoidočim približala njihovo ljudsko glasbo.
Naslednji dopoldan sva se odločila za izlet z ladjico po reki Daugavi.
Občudovala sva mesto in lepo obrežje reke.
Navdušil me je, da je mesto tako zlito z lepo naravo.
Pot sva nadaljevala ob Baltskem morju. Bil je sončen dan, temperatura je bila malo pod 30 stopinj Celzija. Zagledala sva peščeno plažo, na kateri sva se ustavila.
Kar nekaj časa sva uživala na soncu. Odpravila sva se do bencinske postaje, kjer sva zagledala avtodom s slovenskimi tablicami. Spoznala sva družino, ki se je podala na pot do Finske. Povabili so naju na kavo in kar nekaj časa smo klepetali. Nato smo zagledali še štiri avtomobile s slovenskimi tablicami. Slovenskih tablic od estonske meje naprej nisva več videla.
Estonija – Tallinn
Vsega skupaj sva ta dan naredila 320 kilometrov in že sva bila v glavnem estonskem mestu. V hotelu, ki so ga nedavno renovirali, sva imela zelo dobro sobo, boljšo kot sva jo rezervirala. Tudi zajtrk je bil odličen. Ker nama je bilo všeč, sva v hotelu prespala dvakrat. Odšla sva v mesto, kupila karte za trajekt do Helsinkov.
Mesto sva si ogledala naslednji večer in še dan po ogledu Helsinkov. Tallinn me je res navdušil.
Ogledala sva si stari in novi del. Iz razgledne točke je bil lep pogled na staro mestno jedro, ki je vpisano na seznam kulturne dediščine Unesca.
Mesto se je začelo razvijati v 13. stoletju. Večina cerkva, trgovskih hiš in mestna hiša v središču mesta so kljub požarom in drugim vrstam uničenja ohranile prvotno podobno.
V mestu je bilo na izbiro veliko lokalov in trgovin z njihovimi lokalnimi izdelki, od katerih so najbolj znani izdelki iz volne.
Sprehodila sva se tudi po okolici mesta. Našla sva zelo lep park Kadriorg, ki ga je krasila stavba, v kateri je muzej umetnosti.
Posebej lep je bil sončni zahod, ki sva ga dočakala ob morski obali.
S trajektom do Finske
Ob 10. uri sva se vkrcala na trajekt in čez dve uri smo pristali v Helsinkih.
Ker sem tam že bila, sem vedela, da se najbolj splača, da kupiva celodnevno karto za vožnjo z avtobusom, ki je ustavljal ob znamenitostih.
V mestu je bilo vse zelo drago, razen tega prevoza. Hrana je bila v lokalih in v trgovinah tako draga, da sva kupila samo najnujnejše.
Peljala sva se do trga Senat in občudovala čudovito katedralo, vladno palačo, univerzo in nacionalno knjižnico.
Tudi tukaj so se izkazale poulične glasbenice.
Ogledala sva si tudi Sibeliusov spomenik, ki spominja na orgle in je neverjetno umetniško delo. Ko sem bila prvič v Helsinkih, nisem videla notranjosti cerkve Temppeliaukio, ki so jo leta 1969 zgradili v skalo. Tokrat je bila odprta in sva si jo lahko ogledala.
V cerkvi je naravna svetloba, ki prodira skozi strešno okno v kupoli. Zaradi skalnih sten ima zelo dobro akustiko.
Ogledala sva si še Olimpijski stadion, ki je bil zgrajen za poletne olimpijske igre leta 1952. Povzpela sva se na 72 metrski razgledni stolp in občudovala stadion in mesto.
Zelo lep predel Helsinkov je Suomelinna, ki je pod zaščito Unesca kot edinstven spomenik vojaške arhitekture.
Gre za trdnjavo, ki je bila zgrajena leta 1748 in so jo uporabljali za obrambo Finske pred osvajalci. Njena posebnost je v tem, da je bila zgrajena na več manjših otokih.
Območje je urejeno in jo turisti in domačini uporabljajo za sprehode.
Ob 20. uri sva se vkrcala na trajekt in se vrnila v Tallinn.
Iz Estonije do Rusije
Drugi večer sva poiskala parkirišče za najin avtomobil. Kupila sva vozovnice za avtobus do Sankt Peterburga. Moški, ki je pobiral parkirnino, nama je zagotovil, da je parkirišče varovano 24 ur. Ker sva imela še nekaj časa, sva odšla na večerjo. Ko sva prišla nazaj, sva ugotovila, da parkirišča ponoči nihče ne varuje več. Ker je bilo do odhoda avtobusa le še nekaj minut, sva avto na milost in nemilost prepustila na nezavarovanem parkirišču.
Malo pred polnočjo smo se odpeljali iz Tallinna. Na rusko mejo smo prispeli ob treh zjutraj. Na meji smo morali vsi potniki iz avtobusa z vso svojo prtljago. Izpolniti smo morali vstopne obrazce, ki so bili v cirilici. Nama je še nekako šlo, turist iz Italije pa je imel velike težave, tako da mu je Iztok pomagal pri izpolnjevanju. Procedura je trajala skoraj eno uro. Po 360 kilometrih vožnje smo okrog osme ure zjutraj prispeli v Sankt Peterburg.
Sankt Peterburg
Avtobus je imel v mestu dve postaji in izstopila sva na tisti, na kateri je izstopila večina potnikov.
Imela sva srečo, saj sva imela do hotela samo en kilometer. Področje, kjer sva hodila, ni bilo nič kaj ugledno. In to naj bi bilo eno najlepših mest na svetu? Ko sva prispela do hotela, sem pomislila, le kaj sem rezervirala. Vrata so bila masivna, težka in posebej varovana. Recepcija je izgledala čisto v redu in tudi soba je bila takšna, saj so hotel ravno tisto leto renovirali. Prtljago sva pustila v hotelu in odšla v mesto, saj sva morala na sobo čakati do 13. ure.
Z metrojem sva se peljala tri postaje in izstopila na najbolj znani ulici Nevski prospekt. Zgraditi jo je dal car Peter Veliki, ki je leta 1703 ustanovil mesto. Po ulici sva hodila kar nekaj časa, saj je dolga več kot 4 kilometre. Občudovala sva številne znamenitosti. Najbolj sta izstopali Kazanska katedrala…
…in Zimski dvorec, nekdanja rezidenca ruskih vladarjev, imenovan Ermitaž.
V njem je muzej umetnosti in kulture in je eden od treh najbolj obiskanih muzejev na svetu. Počasi sem razumela, zakaj je mesto opevano kot izjemno lepo mesto in je seveda tudi del svetovne dediščine Unesca.
Popoldan, po počitku, sva odšla do še enkrat do centra. Najlepša je bila bogato okrašena cerkev s čudovitimi kupolami.
Odločila sva se za izlet z ladjo po reki Nevi. Občudovala sva mesto, ki je zasijalo v polnem sijaju.
Sankt Peterburg imenujejo tudi Severne Benetke.
Tokrat sem se strinjala s to trditvijo. Velikanske, čudovite zgradbe, mnogo večje kot v katerem koli mestu, ki sem ga do takrat videla. Pluli smo pod številnimi mostovi.
Ker je bil lep sončen dan, so se ob obrežju reke ljudje sončili in tudi namakali v reki.
Sankt Peterburg lahko po mojem mnenju v popolnosti doživiš samo z ladjico. Zanimivo, v Rusiji sva le redko naletela na trgovine s spominki. Ena od teh je bila v Sankt Peterburgu. Za spomin sem seveda kupila znamenite babuške.
